Piše: Metod Berlec
Z odvetnikom, nekdanjim direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) in predsednikom odbora za obrambo pri Strokovnem svetu SDS Janezom Stuškom smo govorili o odvetništvu, tožilstvu, sodstvu, kriminalu, varnostnih grožnjah, obrambi in mednarodnem dogajanju. Na podlagi tega je nastal dolg pogovor, ki ga bomo objavili v dveh oz. treh delih.
Gospod Stušek, glede na to, da ste odvetnik, bi vas najprej vprašali, kako je biti odvetnik v Republiki Sloveniji?
Odvetniški poklic je kot vsak drug – ima svoje prednosti in izzive. Načeloma je ta poklic lep, a v Sloveniji vse bolj razvrednoten, vsekakor pa poln stresa, še posebej če želiš biti dober oz. se predati svojim strankam. Kot rečeno, po eni strani gre za zelo lep poklic, saj omogoča pomoč ljudem pri reševanju pravnih težav. Pogosto se v javnosti ustvarja vtis, da odvetniki samo zastopajo ljudi v kazenskih postopkih, vendar tisti, ki so se že srečali s sodnimi postopki, vedo, da je resničnost precej drugačna.
Kljub lepoti poklica pa odvetništvo v Sloveniji do neke mere izgublja vrednost. Starejši kolegi pogosto opozarjajo na ta trend, prav tako tudi Odvetniška zbornica Slovenije. V Sloveniji imamo velike odvetniške pisarne, ki uspešno poslujejo, a na drugi strani številni manjši odvetniki komaj shajajo iz meseca v mesec. Zato ne moremo dati enoznačne ocene o stanju odvetništva – slika je precej raznolika.
Ena večjih težav, ki jo vidim, je zmanjšanje pravne predvidljivosti. V zadnjih letih je v Sloveniji ta postala precej nejasna, kar povzroča negotovost pri delu odvetnikov in njihovih strank. Razlogov za to je verjetno več, vendar menim, da gre za pomemben problem, ki bi ga morali resno obravnavati.
Moja osebna izkušnja z odvetništvom je sicer pozitivna, a stanje v panogi nasploh ni idealno. Zato je pomembno, da se o teh vprašanjih odkrito pogovarjamo in iščemo rešitve za ohranitev vrednosti in povečevanje ugleda tega poklica.
To sprašujemo zato, ker smo na spletnem portalu preiskovalno.si zasledili zapis, da so največji prejemniki javnega denarja najbogatejše in največje pravne pisarne v Sloveniji, ki so z leti postale tudi hišni pravniki družb v neposredni ali posredni državni lasti. »Večinoma gre za odvetnike, ki so že desetletja pri državnem koritu, nekateri pa so si tam izborili prostor pod aktualno vlado.« Domnevam, da vi niste med njimi.
Najprej naj neposredno odgovorim na vaše vprašanje. Naša odvetniška pisarna nikakor ni med tistimi, ki bi bile vključene v tovrstne situacije, o katerih sprašujete. Ali je to dobro ali slabo, ne vem, vsekakor je manj lukrativno.
Odvetniški poklic temelji na zaupanju med odvetnikom in stranko ne glede na to, ali gre za zasebno podjetje ali družbo v državni lasti. O tem je že razpravljala stroka, prav tako je Odvetniška zbornica oblikovala določena priporočila. Če govorimo o tipičnih odvetniških storitvah v povezavi z javnimi naročili, kot so pregled pogodb, izvršilni postopki ali vodenje nekih tipičnih pravdnih postopkov, je zadeva jasnejša. Obstajajo delitve odvetniških storitev na t. i. sistem liste A in liste B − govorim v smislu naročil odvetniških storitev v kontekstu javnih naročil. Dodeljevanje pravnih poslov bi moralo temeljiti na objektivnih kriterijih, kar pa je v odvetništvu pogosto težko opredeliti. Kljub temu to ni edinstvena dilema Slovenije – podobna vprašanja se pojavljajo tudi drugje oz. v tujini in jih je vsekakor mogoče transparentno urediti.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
