1.6 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Zaslišanje Borisa Tomašiča ali predvidljiv levičarski vijugasti vrtiljak, ki kot perpetum mobile ustvarja post-resnico

Piše: Kavarna Hayek

Povsod v postmodernističnem svetu je enako, Slovenija ni nobena izjema: kdorkoli (naj si bo običajni državljan ali politik) podvomi v poročanje ali interpretacijo dogodkov medijskega mainstreama (MSM), ogroža svobodo medijev.

In naprej. Kadarkoli na volitvah zmaga desna politična (ideološka) opcija, imamo v državi obsedeno stanje. Rezultat je, da po političnem preobratu levičarji hitijo ustanavljati preiskovalne komisije, ki naj bi odkrile goljufije in prevarantsko desnice ter medije, ki podpirajo konservativnost (teh je v Sloveniji manj kot 10 odstotkov). In pri tem uporabljajo dokazne standarde, ki jih je zelo pomenljivo opisal Primož Cirman (novinar portala Necenzurirano): »Za politično higieno je ključno, da zahtevamo pojasnila. Janša mora dokazati, da ni bilo vpliva, ne obratno, da se mi sprašujemo o dokazih.« Torej: oni postavijo neko trditev, ki je ne dokazujejo, ampak od ožigosanih terjajo, da dokažejo, da trditev ni točna.

Dokler to počno kvazi mediji, ima nesrečnik možnost, da proti njim sproži civilno tožbo zaradi obrekovanja. Toda ko taki dokazni standardi postanejo modus operandi preiskovalne komisije Državnega zbora RS, je to znak za preplah. Tipičen primer je nedavno zaslišanje Borisa Tomašiča pred preiskovalno komisijo (tudi sam se ga doživel), ki jo vodi poslanka Tamara Vonta. Tomašič na to odgovarja»Takšno obnašanje je znak panike in nemoči ter pomeni samo eno: Konec je, zgodba se zaključuje.«

Tomašič ima prav. Panika v vrstah levice sili protagoniste lažnih novic v ustvarjanje post-resnice. Gre za stanje, ko dejstva niso več v ospredju ali pa se dejstva posiljeno interpretirajo tako, kot ustreza, v našem primeru, Tamari Vonta. Vsak odpor ali pojasnila postanejo za levico odveč. Tako je, kot oni pravijo, in nič drugače, je njihova agenda. In v to, s pomočjo medijskega mainstreama, silijo tudi bralce, poslušalce in gledalce.  Šolski primer razmišljanja, kako bi moralo biti in v kaj morajo bralci, gledalci ali poslušalci brezpogojno verjeti, je izjava paradnega konja časnika Delo Boštjana Videmška. Ta je v Odmevih … (naprej beri TUKAJ)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine