6.3 C
Ljubljana
ponedeljek, 25 novembra, 2024

Putin se igra z ognjem in preizkuša enotnost zavezništva

Piše: dr. Andrej Fink

Po prepričljivi Trumpovi zmagi so levi in proruski mediji po svetu, Evropi in Sloveniji takoj začeli s protinapadi, da bi zmanjšali učinek katastrofalnega poraza.

Ena od osti je usmerjena na dve Trumpovi izjavi, ki zadevata njegovo prihodnjo zunanjo politiko in sta med seboj kombinirani. Prva, da bo rešil vojno v Ukrajini v 24 urah, druga, da bodo ZDA zmanjšale prispevek, ki ga namenjajo zvezi NATO. Če samo spomnimo, da ta prispevek dosega 70 odstotkov proračuna zavezništva, je to lahko dokaj občutljiva snov tako za ameriške davkoplačevalce kot za Evropejce v tamkajšnjih članicah. Omenjeni mediji sedaj forsirajo interpretacijo, ki naj bi se v ruski propagandi glasila: »Evropa, pazi se! Če boš še naprej pomagala Ukrajini, se ti bo slabo pisalo. Veliki brat Trump te očitno zapušča. Bolje bo zate, da se že zdaj predaš, da prepustiš Ukrajino nam, Evropsko unijo pa nevtraliziraš. Ne pozabi, da imamo jedrsko orožje, ti pa komaj kaj. Ne pozabi, da je Rusija naslednica mogočne Sovjetske zveze, ki je bila desetletja strah in trepet vsega sveta. Nikar se ne igraj z ognjem!«

Na ta način ponavljajo sovjetsko propagando iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja, ko so sredi hladne vojne zagnali geslo: Bolje rdeči kakor mrtvi, ki naj bi ga bil izumil Bertrand Russel. Seveda so mnogi na to odgovorili z obrnjenim Bolje mrtvi, kot rdeči.

A naj se Putin ne slepi. Niti ena niti druga izjava ni tako simplicistična, kot se sliši. Prva, o rešitvi  konflikta v enem dnevu, je očitno predvolilno pretiravanje, ki ga ne moremo jemati dobesedno. Pomeni pa, da se bo zavzel za čimprejšnjo vzpostavitev miru. Ne vemo, kako si to zamišlja, a bo gotovo to trajalo več kot 24 ur in se temu ne bi smel nihče čuditi.  Druga, da bo zmanjšal svoj prispevek Natu, pa je namenjena evropskim zaveznicam. Z njo očitno pritiska nanje, da zvišajo svoj prispevek v proti 2 odstotkoma svojega PDP. Evropske članice zavezništva so že prej slišale sporočilo. Zato je takoj, že dopoldne na dan Trumpove zmage Macron poklical Scholtza, pa ne zato, ker bi prvi ne pomagal dovolj Ukrajini, tremveč zato, ker se nemška vlada v globoki krizi vede preveč oprezno. Pritiski na Vzhodno in Srednjo Evropo pa skoraj niso potrebni, saj imajo vse države z nekdanjega območja Varšavskega pakta preveč tragičnih izkušenj o ruskih apetitih.

Če bi Putin zmagal v vojni v Ukrajini, bi vsa Evropa bila odvisna od ruske avtoritarnosti. Združenim državam to ne bi bilo vseeno (niti Kitajski ne, čeprav se o tem nič ne govori). Zato je vsaka misel o morebitnem slabljenju zavezništva Nata, kaj šele o njegovi zapustitvi, ta čas nelogična. Prav to pa je nadvse pomembno za vzpostavitev prihodnjega svetovnega mednarodnega političnega reda, ki ga ne more krojiti kršitelj dosedanjega, ki je porušen.

Svojevrstna zadeva je toliko omenjana želja po pogajanjih. To je razumljivo. A pogajaš se, ko se moreš, ne, ko se hočeš. Vojna in diplomacija sta dve sredstvi za dosego političnih ciljev. Čeprav antitetični dejavnosti, sta obe zelo povezani. V krvavem konfliktu ti ne preostane drugega, kot da samo slediš logiki, ki je nisi sprožil ti, temveč tvoj nasprotnik, v tem primeru Putin. Kdo naj se prvi ustavi in predlaga pogajanja? Logika pravi, da se je prvi predlagatelj s tem že vdal in izgubil vojno. Če dva končno sedeta za zeleno mizo, to storita zato, ker se obema to izplača. Ta trenutek pa v Ukrajini še ni nastopil.

Rusko rožljanje z orožjem je dvorezno. Pritisniti na jedrski gumb za napad na Zahod je isto kot pritisniti na gumb za samomor. Putin dobro ve, da bi izstrelitev prve ruske jedrske rakete povzročila takojšen odgovor Nata. Sedaj se on igra z ognjem in preizkuša enotnost zavezništva. V tem se je že v marsičem močno uštel. Najprej z ukrajinsko odpornostjo, potem z enotnostjo, ki jo je Evropska unija pokazala ob agresiji na Ukrajino, pa z neverjetnim dogodkom vstopa Finske in Švedske, tradicionalnih nevtralnih držav, v zavezništvo. Putin je dosegel nasprotni učinek, kot si ga je želel. A sedaj še vedno poskuša s psihološko vojno, ker na bojnem polju ni uspešen. Veliko manjše Ukrajine še vedno ne more pokoriti. Koliko časa že zavzemajo vasico za vasico na poti proti strateškemu mestu Pokrovsku, ki ga še vedno niso zavzeli. So morali poklicati na pomoč Severno Korejo, da jim reši Kursk?

Trump za vse to ve. Že deset let ga prikazujejo kot nespametneža, a se ta oznaka kaj lahko povrne na njegove označevalce.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine