Piše: Andraž Grad
Zoran Janković vlada v slovenski prestolnici že dolga leta. V njih se je nakopičilo tudi več afer. Med drugim naj bi ljubljanska mestna občina nadzirala tudi oglaševalske površine, zaradi česar pri tem trda prede manjšim podjetjem.
Županovanje Zorana Jankovića v slovenski prestolnici je znano po različnih spornih aferah. Janković se kot pripadnik leve opcije rad predstavlja kot človek, ki mu je mar za običajnega človeka in predvsem za domnevno zatirane manjšine. Če slednje res podpira − od blagoslavljanja sprevodov LGBT do zgraditve mošeje v Ljubljani − pa je v odnosu občine do majhnega človeka namesto socialne solidarnosti bolj zaznati neusmiljeno velekapitalistično načelo močnejšega. Med področji, ki jih obvladuje Jankovićeva železna pest, naj bi bilo tudi oglaševanje v Ljubljani, kjer majhna oglaševalska podjetja skoraj nimajo možnosti proti veliki konkurenci. Glede tega je z nami stopila v stik skupina manjših podjetij iz Ljubljane, ki oglašujejo na zasebnih parcelah z oglasnimi panoji. Izvedeli smo, naj bi občina manjša podjetja izrinjala že leta, nedavno pa je leva vlada, ki je v španoviji z Jankovićem, spremenila zakonodajo v prid Mestne občine Ljubljana (MOL), zaradi katere je občina postala pristojna za praktično vse oglasne površine. MOL oddaja veliko večino svojih parcel le enemu podjetju, medtem ko že leta odlaša s tem, da bi objavili razpis.
Zloraba prevladujočega položaja?
Podjetja, ki so stopila z nami v stik, želijo ostati anonimna, saj se bojijo morebitnega Jankovićevega maščevanja, sploh ker ima velik vpliv na različnih področjih ter pri različnih organih in ustanovah. Po njihovih besedah naj bi ljubljanski župan občino vodil kot podjetje, kar piše tudi v pravnem mnenju glede skladnosti ravnanja MOL s pravili konkurenčnega prava, ki sta ga pripravila uveljavljena evropska strokovnjaka na področju konkurenčnega prava dr. Martina Repas in dr. Tomaž Keresteš. Kot sta zapisala, »ravnanje MOL v preteklih obdobjih ne zagotavlja normalne in učinkovite konkurence na trgu zunanjega oglaševanja«, hkrati pa lahko preberemo, da ljubljanska občina, »ki ima prevladujoč položaj na upoštevnem trgu ponujanja oglasnih prostorov za namene zunanjega oglaševanja na javnih površinah v občini Ljubljana, z različnimi ravnanji zlorablja ta položaj«. No, zloraba tega položaja se, kot navajata avtorja, kaže tudi v tem, da je leta 2010 MOL z mednarodno korporacijo Europlakat, d. o. o., sklenila javno-zasebno partnerstvo, ki vključuje Ljubljančanom dobro znan javni sistem izposoje koles BicikeLJ na območju ljubljanske občine. V prispevku »Razmislek o evoluciji sistema BicikeLJ«, objavljenem na novičarskem portalu dnevnik.si, beremo, da MOL plačuje za mestna kolesa s pravico oglaševanja na 440 javnih površinah. Tako ima Europlakat monopol nad oglaševanjem, saj naj bi v prostorskem načrtu občina izločila vse površine za oglaševanje, razen tistih, ki so v njeni lasti. Obstaja le nekaj redkih izjem, kot so denimo trgovski centri. Sicer je mogoče, da ima Janković tudi družbo Europlakat v šahu, saj naj bi zaradi zdajšnjega monopola, ki ga omogoča temu podjetju, lahko vsako leto od Europlakata zahtevala več denarja. V primeru, da podjetje ne bi hotelo plačati, bi mu lahko odpovedala pogodbo in namenila parcele drugemu interesentu.
Ogrožanje blaginje potrošnika
V omenjenem pravnem mnenju piše, da je bil celoten postopek sklepanja tega partnerstva »voden popolnoma netransparentno, saj saj niti koncesijski akt niti razpisna dokumentacija ne nakazujeta, da je javni sistem izposoje koles kakorkoli povezan z oddajanjem oglasnih površin«. Prav tako je bil takšen dogovor dosežen brez vednosti konkurentov, ki se zato niso mogli prijaviti na razpis. Nadalje avtorja pravnega mnenja izpostavljata, da bi lahko MOL Europlakatu oddala oglasne površine prek javnega razpisa in »potem v koncesijski pogodbi svoj vložek samo pobotala z zneski taks in nadomestil iz tega ločenega posla s kolesi« ali pa oddala oglasne površine drugim ponudnikom ter iz zaračunanih taks financirala sistem izposoje koles. Razlika pa je v tem, da bi morala v tem primeru občina imeti javni razpis, ki bi omogočil konkurenco drugih ponudnikov oglaševanja. Pravno mnenje zato navaja, da je z nestransparentim vodenjem postopka MOL zlorabila svoj položaj na upoštevanem trgu in »omogočila neupravičeno prednost samo enemu konkurentu na račun vseh ostalih, kar je v nasprotju s stanjem normalne konkurence na trgu«. Nadalje pravno mnenje opozarja, da dejanja MOL vplivajo tudi na blaginjo potrošnika, saj »zlorabe prevladujočega položaja MOL krepijo tržni položaj enega od ponudnikov storitev oglaševanja na trgu zunanjega oglaševanja«. Prevladujoč položaj enega od različnih ponudnikov pa vpliva tudi na cene, ker neučinkovita konkurenca ne omogoča oblikovanja najugodnejših cen prek tržnega tekmovanja. Zaradi tega so lahko cene zunanjega oglaševanja višje za naročnike, slednji pa to prevalijo prek izdelkov ali storitev na potrošnike. Tako ima sporazum med občino in Europlakatom »protikonkurečne učinke s krepitvijo tržnega položaja družbe Europlakat, d. o. o., na račun njegovih konkurentov, ki na območju MOL ne morejo pridobiti novih oglasnih površin.«
Namesto razpisov samo prazne obljube?
Zaradi prijav, povezanih z monopolom nad oglaševanjem, ki naj bi bile podane tudi zoper podjetje Europlakat, bi morala ukrepati Agencija RS za varstvo konkurenc, vendar pa podjetja, ki so stopila v stik z nami, trdijo, da je slednja ukrepala zelo blago. V mnenju, ki ga je izdala leta 2013, je sicer agencija zapisala, da »mestna občina s tem, da od uveljavitve odloka o oglaševanju še ni izvedla javnega razpisa za odajo lokacij, povzroča omejevanje konkurence, ki ga javni interes ne upravičuje«, vendar pa naj deset let kasneje še vedno ne bi bilo nobenega razpisa. Posledice naj bi bile samo določene zaveze, da bi bilo treba deset odstotkov prepustiti konkurentom, z drugimi besedami približno petnajstim manjšim oglaševalskim podjetjem, ki so dejavna na območju ljubljanske občine. Vendar pa bi tudi v tem primeru oglasne panoje lahko postavljali le na občinske parcele. Agencija za varstvo konkurence naj bi prav tako izdala samo eno odločbo, ki pa naj je občina ne bi spoštovala. Sama odločba naj bi določala, da mora prek razpisov MOL posledično razdeliti trg med različna podjetja, namesto da ga prepušča le eni družbi. No, kot je bilo že omenjeno, naj bi občina imela v šahu tudi Europlakat, ker naj bi bila priredila občinski načrt tako, da so lahko oglasni panoji le na občinskih parcelah. Medtem ko naj bi že leta glede razpisov dajala le prazne obljube, naj bi MOL še za 15 let podaljšala dve pogodbi z Europlakatom.
Nadzor nad oglaševanjem ne sme biti prepuščen samo občini
Glede delovanja MOL in onemogočanja konkurence ter monopola nad oglaševanjem na tem področju velja omeniti tudi študijo in pravno mnenje o občinski pristojnosti za nadzor enostavnih oglaševalskih objektov, ki jo je leta 2017 pripravil Inštitut za javno upravo. V tej študiji piše, da se je pri presoji o ustavnosti in ustreznosti pristojnosti, ki jo ima občina, treba zavedati, da se z umeščanjem oglasnih površin v prostor in z nadzorom nad njimi regulirajo tudi tržni pogoji izvajanja oglaševalske dejavnosti v določenem prostoru. Zato mora biti umeščanje določeno tako, da zagotavlja svobodo podjetništva in enako varstvo pravic, ki ju določa ustava. Pri tem je treba upoštevati to, da Ustava RS »prepoveduje dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco«. V sklop takšnih prepovedanih dejanj pa se uvršča tudi oblastno ravnanje. Prav tako je prepovedano omejevati konkurenco z »oblastnimi akti ali dejanji«. Nadalje lahko v študiji izvemo, da »izvajanje oglaševanja in hkrati nadzora nad njim v prostoru normativno ne sme biti prepuščeno neomejeni diskreciji občine, ki ima v zvezi z izvajanjem te dejavnosti lasten ekonomski interes«. Vendar pa se, kot kaže, to že leta dogaja v Ljubljani, pri čemer pa naj bi Jankoviću pomagala tudi zdajšnja leva vlada.
Golobova vlada gre na roko Jankoviću
Tako naj bi Janković od Golobove vlade pridobil uredbo, ki določa, da ne glede na velikost in dimenzijo vsi oglasni objekti v občini spadajo med »enostavne«. Takšna kategorizacija naj bi pomenila, da je za praktično vse oglasne površine pristojna občinska inšpekcija, ki naj bi bila del »Jankovićevega lobija«. To sicer deluje precej nesmiselno, saj najdemo med oglasnimi objekti tudi ogromne zgradbe, ki merijo po sto kvadratnih metrov. Ne glede na to je bila vladna uredba spremenjena v prid MOL, do spremembe pa je prišlo kmalu zatem, ko je oblast prevzela leva vlada Roberta Goloba. Tako naj bi inšpekcija v Ljubljani imela pristojnost, da podira zasebne oglasne površine, ki naj bi jih bilo približno slabih 15 odstotkov, ter piše kazni vsepovprek in omejuje konkurenco. Kot nekateri opozarjajo, naj bi bila ljubljanska občina s svojim početjem kar trikrat kršila ustavne pravice. Med te pravice bi lahko spadale naslednje; svobodna gospodarska pobuda, ki se krši z omejevanjem konkurence in zlorabo položaja, lastninska pravica, ki se krši z omejevanjem lastnikov zasebnih parcel, da bi slednje oddajali za oglaševanje, zaradi česar so občinske parcele pridobile vrednost, in ne nazadnje tudi svobodna izbira na volitvah, saj naj bi zaradi nadzora nad oglaševalnimi parcelami v času lokalnih volitev Jankovićevi panoji zasedli 85 odstotkov najboljših površin, v času kampanje pred parlamentarnimi volitvami pa politične stranke, ki so mu blizu.
Gre za kršenje slovenske ustave?
Od omenjenih domnevnih kršitev naj bi bila najlaže dokazljiva prva, saj lahko tudi sami opazimo, so razen redkih izjem v Ljubljani prevladujejo oglasi ponudnika Europlakat. Gre seveda za izrinjanje konkurence, kar naj bi se dogajalo že 15 let. Lastninsko pravico naj bi občina kršila tako, da zasebni lastniki ne morejo oddajati svojih parcel, ker naj bi bile za ta namen izključene iz prostorskega načrta. Občina pa naj bi imela na razpolago najboljše površine ob cesti. Pri tem naj bi pravzaprav šlo za kršitev prostega razpolaganja z nepremičninami. Občina naj bi imela v rokah praktično 95 odstotkov teh površin. Pustila naj bi le toliko površin, da ji ne morejo očitati, da ima popoln nadzor. Ne nazadnje pa naj bi občina kršila ustavo tudi z onemogočanjem svobodne izbire na volitvah, ker ima monopol nad oglasnimi površinami in posledično nad tem, koga najbolj promovirati. Tu lahko potegnemo vzporednico z medijskim predvolilnim poročanjem, kjer osrednji mediji vedno zagovarjajo in promovirajo bolj liberalne in leve kandidate.
Odgovori Agencije RS za varstvo konkurence
Glede kršitev in prejetih prijav smo se pozanimali tudi pri Agenciji Republike Slovenije za varstvo konkurence. Izvedeli smo, da je omenjena agencija prejela prijavo, iz katere, kot so nam povedali, »med drugim izhaja, naj bi na trgu ponujanja oglasnega prostora za namene zunanjega oglaševanja zaradi ravnanj MOL prihajalo do omejevanja dostopa do oglasnih površin«, ker naj MOL še vedno ne bi izvajala javnih razpisov za oddajo oglasnih površin in s tem onemogočala drugim ponudnikom poleg Europlakata, da bi lahko oglaševali na dodatnih lokacijah. Kot so nam sporočili z agencije, prijavitelji navajajo, da občina s sprejemanjem pravil na področju prostorskega načrta ter tudi s poostrenim nadzorom vpliva na oglaševanje na zasebnih površinah. Agencija RS za varstvo konkurence na podlagi prijave znova preverja stanje na trgu, ne more pa podrobneje komentirati zadeve, ker je še v postopku pridobivanja analize podatkov, so nam sporočili. Hkrati so na agenciji potrdili, da za zdaj ni formalno uveden postopek za izdajo sklepa, če bo »izkazana verjetnost kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence« ali »Pogodbe o delovanju Evropske unije«. Pri Agenciji RS za varstvo konkurence smo se pozanimali tudi, kakšne bi bile potencialne sankcije za MOL, če bi bilo ugotovljeno, da zlorablja prevladujoč položaj na trgu. Odgovorili so nam, da »je pri organih javne oblasti odvisno, v kakšni vlogi oziroma funkciji nastopajo na trgu«. Agencija je pristojna za sankcioniranje podjetniškega omejevanja konkurence, kar pomeni, da javnemu organu, ki deluje na trgu in se šteje kot podjetje, lahko izreče administrativno sankcijo.
Dvoličnost levičarstva
Kot je bilo napisano na začetku, se Zoran Janković kot pripadnik levičarske politike rad predstavlja kot človek, ki mu je mar za dobro ljudi. V praksi pa jih tepta. Zaradi monopola nad oglaševanjem je že več podjetij propadlo, ta čas je samo še približno deset manjših podjetnikov. Majhna podjetja vse to občutijo na lastni koži in trdijo, da so razlike med »majhnimi« in »velikimi« ekstremne. Občina naj se ne bi hotela pogovarjati z manjšimi podjetji ali imeti razpisov. Očitno Jankoviću ni mar, da občina ni podjetje in da njen namen ni poslovanje s parcelami za oglaševanje, od česar naj bi pobirala monopolni profit. Z manjšimi podjetji se občina noče pogovarjati ali dati razpisov. Deluje kot podjetje, kar je zloraba položaja. Današnji levičarji so velikokrat v praksi najhujši velekapitalisti in izkoriščevalci. Za konec bi lahko dejali, da če domnevamo, da je slovenska država ugrabljena s strani takšnih ali drugačnih naslednikov komunistov, potem to velja predvsem za MOL.
