Piše: Lucija Kavčič
Ruska »vojaška operacija« je bila glavni razlog, da je Veronica Snoj kot dopisnica BBC Monitoringa morala zapustiti Moskvo ter več kot pol leta o vojni in ruski propagandi poročala iz hotelov v različnih državah ter se po letu dni negotovosti in vsakodnevnih bivanjskih težav dokončno odpovedala delovnemu mestu, so o zbirki esejev, spominov in razmišljanj Veronice Snoj zapisali pri Celjski Mohorjevi. V knjigi Novojaz je zajeta avtoričina osebna izkušnja ruske invazije na Ukrajino.
Povejte, kako ste se znašli v Moskvi prav času napada na Ukrajino? Zakaj ste želeli narediti (oziroma vsaj začeti) novinarsko kariero prav tam?
Kot novinarka sem začela delati že kot študentka, pri devetnajstih letih, za revijo Domovina, ko je bila ta še čisto v povojih. Ker sem znala rusko, so me »zadolžili« za spremljanje Rusije, in spoznala sem, da lahko v novinarstvu povežem dve stvari, ki sta me zanimali že več let: Rusija in pripovedovanje zgodb. Zavedala sem se, da so možnosti za dopisništvo za slovenske medije zelo omejene, da govorimo praktično o enem delovnem mestu, za katerega je poleg tega kazalo, da ne bo hitro na voljo. Zato sem se odločila, da se preizkusim v mednarodnem novinarstvu in si morda tako utrem pot v Moskvo. Najti nekoga, ki bi sponzoriral slovensko novinarko za delo v Rusiji, pa ni lahko. Kot alternative sem iskala države, ki bi bile zgodovinsko povezane z Rusijo. Tako sem se najprej odpravila na Poljsko, kjer sem se zaposlila pri Reutersu. Pri tem pa sem se nenehno prijavljala na novinarska delovna mesta v Moskvi. BBC Monitoring je bil prvi, ki mi je ponudil delo in sponzoriranje akreditacije oziroma delovnega vizuma. Ponudba je prišla aprila 2021, vendar sem zaradi procesa pridobivanja akreditacije in koronavirusnih omejitev v Moskvo priletela in začela z delom šele decembra 2021.
NOVOJAZ – zakaj ste dali svoji knjigi tak naslov?
Novojaz je prevod (tako v slovenščini kot v ruščini) angleške besede »newspeak«, ki jo je skoval pisatelj George Orwell v prvi polovici 20. stoletja za svoj distopični roman z naslovom 1984. Z njo je opredelil jezik, ki so ga oblasti izmišljene totalitarne države ustvarile za to, da bi imele več nadzora nad lokalnim prebivalstvom. Podobnega »jezika« so se posluževali tudi v Sovjetski zvezi, kjer so nove besede, kot so »komsomol«, »kolhoz« in »politburo«, začele soustvarjati nov komunistični svet.
Z invazijo na Ukrajino se je v Rusiji znova začel pojavljati podoben trend. Besede, kot so »posebna vojaška operacija« (invazija Ukrajine), »bombaž« (»eksplozija«), »gesta dobre volje« (umik ruskih čet), »tuji agentje« in »nezaželene organizacije« ustvarjajo novo realnost, v kateri se mora dobra Rusija bojevati s temnimi silami.
V ruskem prostoru je Orwellov koncept »novojaza« dobro znan; obstajajo celo slovarji novega kremeljskega »novojaza«. Z uredništvom smo se tako odločili, da tak naslov primerno odraža tako vsebino knjige kot situacijo v Rusiji, ki jo opisuje.
Povejte, zakaj ste se odločili pisati o tej vojni z ruske strani, čeprav ste proti tej vojni?
Sama sem vojno doživljala z »ruske« strani. Ko se je začela, sem bila v Moskvi, in tudi ko so nas evakuirali po začetku vojne v Srbijo ter kasneje v Gruzijo, sem bila obkoljena z ruskimi sodelavci, spremljala sem ruske medije, družila sem se z ruskimi emigranti.
Ko sem v tisti službi konec 2022 dala odpoved, sem upala, da bi lahko našla delo v Ukrajini, saj me je zelo zanimalo na konflikt pogledati še z druge strani. Tega mi ni uspelo uresničiti, vendar sem se nazadnje odločila, da je v knjigi vredno osvetliti tudi samo eno, »rusko«, stran, sploh zato, ker se mi je zdelo, da je bilo v slovenskem prostoru originalnega in bolj »terenskega« poročanja o Rusiji in invaziji na Ukrajino zelo borno.
Celoten intervju si preberite v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
