Piše: B. S.
Krompirjeve počitnice so spomin na nekdanje čase, ko so bili otroci osvobojeni šolskega pouka, da so lahko pomagali doma pri pobiranju letine, zlasti krompirja, ki je bil nekdaj na podeželju osnovno živilo.
Izraz krompirjeve počitnice je danes sposojen za prve počitnice po začetku šolskega leta. Počitnice določa ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter so enotne po vsej državi. Letos bodo potekale od ponedeljka, 28. oktobra, do petka, 1. novembra. Če pa dodamo še dva konca tedna, bodo torej trajale devet dni − od 26. oktobra do 3. novembra.
Dandanes se vedno manj ljudi v Sloveniji ukvarja s kmetijstvom kot osnovno dejavnostjo, zato veliki večini učencev ne bo treba med počitnicami pobirati krompirja ali drugih poljščin. Namesto tega se lahko njihovi starši odločijo za krajši ali daljši izlet.
Magični Snovik
Morska kopalna sezona je končana, a Slovenija ima že stoletno tradicijo termalnih kopališč. Družina lahko krompirjeve počitnice preživi v Termah Snovik, ki so najviše ležeče terme v Sloveniji, obdane s Kamniško-Savinjskimi Alpami. V termah Snovik bodo letos poleg običajne ponudbe kopanja v pokritih bazenih organizirali tudi magično šolo čarovništva in čarodejstev. Najmlajše pričakujejo skrivnostni labirinti, večdnevna čarovniška šola, kjer se bodo otroci med drugimi naučili tako čarovniških »napojev« kot čarovniških trikov, se udeležili čarobne delavnice izrezovanja buč, obiskali čarovniške filmske večere in še mnogo drugih nepozabnih dogodivščin; denimo nočni pohod z baklami in prižig čarovniškega kresa, iskanje skritega zaklada ter obisk palčka Snovička. Vsak otrok prejme na koncu tudi čarovniško diplomo.
Sicer pa bo ob petkih organizirana baklada tudi za malo manj mlade, in sicer nočni pohod z baklami do izvira termalne vode.
Ravninsko gostoljubje
Tisti, ki jim gorsko okolje Tuhinjske doline ni všeč, lahko obiščejo prekmursko ravnico in tamkaj ležeče Terme Lendava. Termalni Resort Lendava povezuje hotel, apartmajsko naselje in kamp, vse pa spremlja bogata dopolnilna termalna ponudba, ki poskrbi za duha in telo. Vanjo spada tudi bogata kulinarična ponudba, ki zajema vse od tradicionalnih prekmurskih jedi do mednarodne kuhinje, pripravljene iz jedi okoliških pridelovalcev.
Za tiste, ki si želijo obiskati pravo kmečko tržnico, pa terme organizirajo izlet v uro vožnje oddaljeni madžarski Lenti, kjer ob četrtkih in sobotah poteka kmečka tržnica.
Posavski paradiž
Vmesna možnost med alpskim svetom in panonsko ravnico je Posavje, konkretno Dobova, kjer ležijo Terme Paradiso. Terme so družinsko podjetje družine Cvetkovič, ki se je uveljavila v lokalnem gostinstvu. Leta 1986 so odprli prvo picerijo v Posavju, ki deluje še danes. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja in v prvih letih tega tisočletja so vodili zelo znano diskoteko Paradiso. Leta 2010 so se lotili novega projekta in odprli Terme Dobova. Poleg kopanja in lokalne kulinarike si lahko obiskovalci privoščijo tudi pohode po bližnjem gričevju.
Gorska avantura brez napora
Seveda pa je najljubše razvedrilo Slovencev gorništvo, planinstvo in pohodništvo. Vendar začetek novembra zaradi vremenskih razmer ni najprimernejši čas za družinske pohode v gore. Na srečo obstaja tudi alternativno doživetje planske avanture za tiste malo manj utrjene in kondicijsko pripravljene ljubitelje gora. V sklopu Jeseniškega gornjesavskega muzeja deluje v Mojstrani Slovenski planinski muzej. Obiskovalci lahko v njem podoživijo virtualni vzpon na Triglav, pravzaprav lahko virtualno doživijo vzpone na trideset slovenskih vrhov, za nameček pa se še po jeklenici spustijo s slovenskega Očaka. Prav tako lahko v posebni komori doživijo nevihto v gorskem svetu z bliskanjem in s treskanjem, ki spadata k pošteni nevihti v skalnem pogorju. Prav tako si lahko privoščijo pobeg v gorski bivak. Gre za originalni bivak iz leta 1936, ki je bil nameščen »na Jezerih« nad dolino Vrat oziroma pod Rokavi. Konec leta 2015 so bivak preselili v dolino, kjer nadaljuje muzejsko kariero na skalnjaku na zelenici pred muzejem.
Muzejska pripoved o gorništvu
Sicer pa je obiskovalcem na voljo stalna razstava, ki je zasnovana kot muzejska pripoved, ki jo bodo doživeli med svojim vzponom na goro. Skozi enajst vsebinskih sklopov obiskovalci prehodijo mejnike slovenske gorniške, alpinistične in gorskoreševalne zgodovine ter spoznajo vzgibe, ki ljudi že od nekdaj vlečejo v gore.
Zgodovina slovenskega planinstva, prežeta z domoljubjem, obiskovalca vodi od začetkov organiziranega planinstva do prvih alpinističnih vzponov ter aktualnih vrhunskih dosežkov naših plezalcev v domačih in tujih gorstvih. Na poti srečajo prve gorske vodnike, nosače in nadelovalce poti ter gorske reševalce.
Da bo korak varen tudi zunaj okrilja muzeja, obiskovalce spremljajo napotki za varno hojo v gore. Tako kot v hribih lahko tudi na muzejski poti obiskovalec občuduje naravo, ohranjanju katere gorniki posvečajo posebno pozornost.
Muzejsko planinsko pot označujejo Knafelčeve markacije. Obiskovalci, ki zberejo vse žige na poti do vrha skozi različna doživetja, interaktivne naloge, preizkuse … dobijo na cilju nagrado. Muzejska planinska pot lahko postane zgodba za vsakega obiskovalca posebej, prav tako kot resničen vzpon na goro.
Bogata muzejska zbirka
Celotna muzejska zbirka obsega 5000 eksponatov, od tega jih je razstavljenih 450, to je približno desetina.
Na svoj račun bodo prišli tudi bolj študiozni obiskovalci. V muzeju namreč hranijo obsežno arhivsko gradivo, ki je na voljo obiskovalcem in raziskovalcem ter ljubiteljem planinske pretekle kot tudi novejše zgodovine. Muzej se ponaša tudi s knjižnico, v kateri je okoli 1000 književnih del na temo gora in gorništva, pa tudi vse številke Planinskega vestnika. Muzej ima v hrambi tudi okoli 10.000 izvirnih fotografij, reprodukcij in digitalnih posnetkov iz starejše in novejše zgodovine slovenskega planinstva. Gradivo digitalizirajo, kar omogoča hrambo in hitrejši dostop do njega. Del fotografij je na ogled v sklopu stalne razstave. Muzejska filmoteka pa predstavlja zbirko dokumentarnih in igranih filmov z gorniško, alpinistično in s planinsko vsebino. Večino filmov si lahko obiskovalci ogledajo na stalni razstavi.
