Piše: Frančiška Buttolo
Imamo v Sloveniji pred pragom novo vladno koalicijo? Trdno zmes desnih in levih skrajnežev?
Zadnja velika anketa oktobra 2024, o priljubljenosti slovenskih strank in njihovih vodij, ter drugih politikov, je pokazala resnico, ki smo jo že dolgo slutili: da slovenskega naroda v Sloveniji ni več niti za vzorec. Kučanov klan je že spet v popolni politični formi. Na prihodnje volitve pošilja ta ‘jugo-slovenski’ Kučanov Hamas v komunistični politiki preizkušene dr. Prebiliče, potuhnjene zagovornike socializma dr. Logarje, odkrito sorososovsko brezobzirne aktivistke Klakočar Zupančičeve, in tudi – prav kardeljansko brezbarvne in prav tako nevarno brezobzirne – skrajno leve Mesce.
Takšen, gotovo povsem lažen, rezultat ankete največje slovenske agencije za ustvarjanje novokomunističnega – Kučanovega – javnega mnenja, pa je hudo, hudo nevaren. Je voda na mlin okupatorski politiki izbrisa vseh evropskih narodov, kot načrtuje sedanje politično vodstvo Evropske skupnosti.
Da je vse skupaj za Slovenijo še bolj brezizhodno, pa ima že nekaj časa tudi Vatikan, z močnim vplivom na Slovenijo, povsem identične načrte kot EU, vsaj kar zadeva nacionalne politike: izbris avtohtonih narodov v zahodni Evropi in povečanje muslimanskega prebivalstva – v okviru totalne globalizacije.
Pri vsem tem pa najbolj bode v oči poskus ponovnega popolnega zasužnjevanja žensk, več kot polovice zahodnega prebivalstva, tako na skrajni levici kot na skrajni desnici. Na skrajni levici z zatiranjem osnovnega ženskega dostojanstva, ko bo že po ustavi vsaka ženska lahko mirno sprejela odločitev, da bo pri sebi dovolila opraviti splav vse tja do otrokovega devetega meseca (da bo imela farmacevtska industrija na razpolago več trupelc, dragocene organske surovine). V novem totalitarizmu, ki bo imel tovrstno svoboščino v ustavi, bodo žensko lahko v takšno dejanje oblastniki tudi – svobodno – prisilili. Na skrajni desnici, domnevno krščanski, kar je za zdaj vendarle še močno dvomljivo, pa se bo morala “poštena ženska” odpovedati vsakršni – trdo pridobljeni – pravici do inteligentne in etično še sprejemljive ureditve kontracepcije in splava (vse bodo morale obvezno roditi po vsakem spočetju, brez kontracepcije, da se bo še bolj razvila trgovina z otroki in tudi s tako imenovanimi nadomestnimi materami).
O tem, da na obeh novih totalitarnih političnih straneh ni več niti osnovnega spoštovanja do ženske ustvarjalnosti, je zdaj, v takšni politični stvarnosti, že povsem jasno. Ženska ustvarjalnost mora biti izključno živi dokaz njene popolne podrejenosti oblastem. To, zadnje, še zlasti zadeva znanstveno in kulturno ustvarjalnost žensk, ki naj bi bile čimprej spet popolnoma odvisna od totalitarnih ukazov novokomunistične multikulturne globalistične politike – celo v Vatikanu. Vsa ta politika proti ženskam pa je v nemajhni meri zastrupljene z močnim vplivom muslimanstva in kitajskega načina uveljavljanja žensk v politične namene, s posebno brezobzirno politično zlorabo njihovih specifičnih sposobnosti, tistih za ženski način spodkopavanja določene družbene strukture, tokrat zahodne civilizacijske in njene kulturne samobitnosti.
Najlepši primer za tovrstno, kitajski podobno, zlorabo žensk in njihove ženskosti so aktivistke Sorosovih bank, “intelektualke” s popolnoma opranimi možgani, vsaj kar zadeva evropsko civilizacijo. Te aktivistke, hujše od kakih voditeljic Stalinovih tajnih služb, so po kar najboljših možnostih prilagojene zadnjim modnim trendom, pogosto celo z dvema doktoratom – vsaj z enim na kaki – po zahtevnosti – najbolj znani zahodni univerzi, kakršnih v resnici že kar dolgo sploh ni več. Praktično so se vse te univerze spremenile v totalitarne neokomunistične globalistične kadetnice politikov in političarki novega skrajno levega – globalističnega – kova. Poleg doktoratov teh, odkrito levih, univerz pa so vse bolj želeni tudi tisti, ki so pridobljeni na kateri od teoloških fakultet oziroma univerz, zlasti za izobraževanje najbolj zanesljivih sodelavcev in sodelavk v elitnih enotah tajnih policij, na zelo različnih področij globalističnega totalitarizma.
Samo peščica “Črtomirovih vojakov” je še ostala v Sloveniji. Peščica tistih, ki jim komunistična multikulturna okupacija Evropske skupnosti ni najsvetlejša opcija za obstoj in razvoj Slovenije. Vsi drugi politični tako imenovani akterji v Sloveniji, so zunaj dosega vsakršnega temeljnega zavedanja, da pomeni konec slovenstva, konec slovenskega naroda kot večinskega določevalca in določevalca – SUBJEKTA – pri vseh družbenih vprašanjih in v vseh družbenih problemih, zlasti pa pri Kučanovi načrtovani potopitvi slovenske države, nekakšnega slovenskega Titanika.
Tista – nova – imena, ki so se po zadnji največji politični anketi, oktobra 2024, najbolj dvignila po svoji priljubljenosti, so – preprosto povedano – imena novega komunizma, prilagojenega okupacijskim novokomunističnim in globalističnim potrebam EU.