Piše: Vida Kocjan
Ministrstvo za zdravje je predstavilo predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki za zdravnike prinaša več omejitev in sprememb. Spremembe zakona so v javni razpravi do 16. oktobra.
Načrtovane ključne spremembe so, da zdravniki, zaposleni v javnem zdravstvu, ne bodo več mogli delati pri zasebnikih. To pomeni, da ne bodo mogli opravljati samoplačniških storitev pri zasebnih izvajalcih ali koncesionarjih. Zdravnike naj bi motivirali za dodatno delo v matični javnozdravstveni ustanovi, in to ne kar tako. Poleg rednega dela naj bi zdravniki delali prek podjemnih pogodb, ki pa bodo manj obdavčene. Bolnišnice in zdravstveni domovi bodo glede na predlog sprememb oproščeni 25-odstotnega davka na izplačani znesek.
Pred izdajo soglasja zdravnikom za delo drugje bo moral nadrejeni v bolnišnici ali zdravstvenem domu vsaj tri mesece meriti, ali je bil zdravnik v rednem delovnem času dovolj učinkovit. Slednje pomeni več birokratskih zapletov, pa ne samo to, nekatere specializacije bodo zaradi tega manj dostopne.
Storitve bodo še manj dostopne
Na osnutek sprememb, ki je povzročil precej razburjenja, so se odzvali tudi zdravniki. Prek Zdravniške zbornice Slovenije so sporočili, da lahko pričakujemo negativen vpliv na dostopnost storitev. Če bo zakon sprejet, se nam obeta tudi pobuda za ustavno presojo.
Na ministrstvu so na predlog prejeli številne očitke, med drugim, da bodo marsikoga pregnali iz javnega sistema, da se vzpostavlja zasebni zdravstveni sistem in da bi lahko prihajalo do zaprtja nekaterih oddelkov. Resorna ministrica Valentina Prevolnik Rupel, ki velja za eno najbolj anemičnih ministric, resor očitno vodijo drugi, pa odgovarja, da je prav slaba regulacija tudi sedaj povzročala zaprtje različnih oddelkov, »zato smo se znašli v situaciji, ko imamo v javni zdravstveni mreži tako malo zdravnikov, da ne moremo zagotavljati neprekinjenega zdravstvenega varstva«. Veliko razburjenja je povzročila tudi izjava Roberta Goloba, da nekateri zdravniki v javnem sektorju ne delajo nič ali pa zelo malo, potem pa bolnike preusmerjajo v zasebne ambulante. Ko so ga vprašali za konkretne primere, pa je poniknil.
Janša: Glavni problem v zdravstvu je organiziran kaos
Do osnutka je kritičen tudi Janez Janša, predsednik SDS. Strinja se, da mora biti v ospredju zdravstva pacient in da ljudi ne zanima, kje bodo dobili storitev, da bo le plačana iz javnih sredstev. Janša sicer meni, da primeri, kot jih je opisal Golob, obstajajo, a niso glavni problem zdravstva, zaradi katerega ljudje predolgo čakajo v čakalnih vrstah. »Glavni problem v slovenskem zdravstvu je organiziran kaos, ki nekaterim ustreza, zato ga seveda tudi spodbujajo. In vlada gre natančno v isto smer,« je dodal. Matej Tonin (NSi) pa je dejal, da je osnutek zakona »pot v smeri privatizacije in totalnega kolapsa slovenskega zdravstvenega sistema«.
V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ministrstvu očitajo, da predlog novele posega v delovnopravno zakonodajo in človekove pravice.
Podoben predlog zakona kot na ministrstvu so pripravili tudi v civilni iniciativi Glas ljudstva pod vodstvom znanega pouličnika Jaše Jenulla. Uradno naj bi bili kritični do predloga novele zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo, češ da odstopa od napovedane jasne ločitve javnega in zasebnega zdravstva. Svoj predlog zakona so nato s pomočjo poslanca Mihe Kordiša (Levica) in nepovezane poslanke, sicer pa nekdanje novinarke Mojce Šetinc Pašek (izvoljene na listi stranke Gibanje Svoboda) v državni zbor vložili tako, da so s tem prehiteli ministrstvo. To pomeni, da bo državni zbor njun predlog zakona obravnaval pred predlogom ministrstva. Gre torej za veliko zmedo, očitno tako načrtovano.
Sporna možnost sklepanja podjemnih pogodb
Če bodo spremembe zakona sprejete, bo določeno število zdravnikov zagotovo odšlo v zasebništvo, pa so sporočili z Zdravniške zbornice Slovenije. »Če z majhnega oddelka odide en sam, je lahko ogrožen obstoj oddelka. Sporna je možnost sklepanja podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi. Ker osnutek zakona predvideva, da zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več smeli opravljati samoplačniških storitev v zasebnih zdravstvenih zavodih ali pri koncesionarjih, se, če bo to obveljalo, utegne zgoditi, da se bodo nekateri zdravniki odločili, da bodo ostali v zasebnih vodah. Gotovo se bodo za to lažje odločali v specializacijah, za katere na trgu vlada dovolj povpraševanja in se lahko izvajajo v zunajbolnišnični dejavnosti. Koliko kadra utegne oditi iz njihovih vrst, lahko v javnih zavodih samo ugibajo, so pa med kandidati za odhode vsi tisti, ki že imajo sklenjena soglasja za delo drugje, so zapisali v zbornici.
Najbolj črn in nepopravljiv scenarij
Po uveljavitvi prepovedi prehajanja iz javnega v zasebno se bo od ljubljanskega kliničnega centra poslovil tudi znani estetski kirurg Uroš Ahčan, ki je tam zaposlen le še za manjši del zaposlitve. Po njegovem mnenju se po sedanjih načrtih res obeta najbolj črn in nepopravljiv scenarij: »Oddelki na periferiji, ki jih sestavljajo dva ali trije specialisti, se bodo zaprli. Že če en specialist na takem oddelku odide, drugi ne sme zboleti ali oditi na dopust. V UKC Ljubljana pa bodo tisti, ki lahko obstanejo na trgu (najboljši), odšli in tako ne bo več učiteljev, naprednih tehnik, mednarodnih povezav, mentorjev za doktorate. Osiromašena bo medicinska fakulteta, ki je že zdaj kritično kadrovsko podhranjena na kliničnem delu.«
Na maksilofacialni kirurgiji v okviru UKC so imeli pred časom že glasovanje in od 12 zaposlenih jih je odhod napovedalo deset: dva sta odšla že v vmesnem obdobju, je dejal Ahčan. Za plastično kirurgijo odhodi pomenijo konec 24-urne možnosti mikrokirurgije in replantacij, ogroženost opeklinskega oddelka in mikrokirurških rekonstrukcij. »Težko je, če v ospredje ni postavljena skrb za pacienta in stroko, pač pa, kot se zdi, sovraštvo do skupine ljudi, ki jim bo kot edini skupini v javnem sektorju omejeno delo v prostem času ali delna zaposlitev,« je neposreden sogovorec.
Damjan Polh, predstavnik zdravniškega sindikata Fides, podobno ugotavlja, da bodo spremembe zakona močno negativno vplivale na dostopnost do zdravstvenih storitev, kar bo neposredno škodovalo tako pacientom kot zdravstvenim delavcem. Ključno se mu zdi, da se javnost zaveda, kakšne posledice bo ta zakon prinesel: »Dejansko bo povzročil nove probleme, saj bo kader, ki je ključen v javnem in zasebnem zdravstvu, postavljen pred odločitev, kje delati v prihodnje. S prisilo in kaznimi za zdravnike, ki jih uvaja nova zakonodaja, vlada zdravstva ne bo rešila.«
Kaj pomenijo podjemne pogodbe z lastnimi zaposlenimi?
Med pogodbo o zaposlitvi in podjemno pogodbo so razlike. Razlike so tudi, če je izvajalec del v delovnem razmerju drugje ali pa v delovnem razmerju ni nikjer. Ker pa ministrstvo navaja, da bodo bolnišnice in zdravstveni domovi lahko sklepali podjemne pogodbe z lastnimi zaposlenimi, smo pri izračunu upoštevali slednje.
Naslov: Nedomišljeno, nepravično, komu to lahko koristi?
Iz izračuna je razvidno, da so pri podjemni pogodbi, kjer je izvajalec že obvezno zavarovan drugje, skupni stroški dela glede na dogovorjeni neto znesek skoraj podvojeni. Za 600 evrov neto izplačila se plača še 508,59 evra dajatev. Skupno je to 1.108,59 evra stroškov. Od tega je akontacija dohodnine 172,50 evra, kar pa je na koncu lahko tudi zelo varljivo. Vlada zdaj namerava bolnišnice in zdravstvene domove oprostiti plačila posebnega davka v višini 25 odstotkov, kar v konkretnem primeru pomeni 206,24 evra. Za toliko naj bi bile te pogodbe z zdravniki zanje cenejše. Stvari niso dorečene in ne pravilno domišljene. Predvsem pa vse skupaj ni pravično.