Piše: Gašper Blažič
Na omrežju X se številni levičarji hvalijo, da njihovi portali zmorejo to, česar denimo Demokracija in Nova24TV ne bi zmogli nikoli – namreč kritično pisati o ljudeh iz lastne politične opcije. Kot dokaz ponujajo kritično pisanje portala Necenzurirano o spornih poslih Aleša Musarja, moža predsednice republike.
»Aleš Musar ima rad blišč “prve dame”, dokler ni govora o njegovih milijonih v Nemčiji,« se glasi naslov današnjega članka na Odlazkovem portalu Necenzurirano. »Soprog Nataše Pirc Musar ne razume, da se na sedanji funkciji ne more več vesti kot lastnik privatiziranega podjetja, ki opeharjenim malim delničarjem in zaposlenim pripoveduje pravljice, medtem ko si prilašča njegovo premoženje. Zakaj se torej gre skrivalnice z milijoni?« piše avtor članka Primož Cirman. Slednji pa je, naj spomnimo, po mnenju premierja Roberta Goloba najboljši raziskovalni novinar v državi. Spomnimo naj tudi, da iz tega miljeja prihaja tudi razvpita Vesna Vuković, prej dolgoletna novinarka Dnevnika, v zadnjem času je bila generalna sekretarka Gibanja Svoboda, vendar tudi po odhodu s te funkcije ohranja svoj vpliv. Naši viri namreč trdijo, da je Golob brez nje povsem nebogljen.
Da se je omenjeni portal spravil na zakonca Pirc Musar, seveda ni naključje. Nataša Pirc Musar, aktualna predsednica republike, je sicer blizu Milanu Kučanu, nekoliko manj znano pa je, da je njen mož Aleš Musar po družinski plati povezan s staro nomenklaturo. Njegov pokojni oče Franc Brane Musar – pred leti je umrl v prometni nesreči – je bil v času prejšnjega režima direktor Dela, nekje pa smo našli tudi zaznamek, da je bil kasneje tudi desna roka Andreja Marinca, v sedemdesetih letih predsednika republiške vlade, kasneje pa predsednika CK ZKS. Če gre seveda res za isto osebo, saj so podatki o njem zelo skopi. V eni od številk Dolenjskega lista (leta 1974) se Brane Musar pojavlja kot predsednik Počitniške zveze Slovenije). Na eni od forumskih strani (nekdanjega) časopisa Finance smo našli podatek, da je bil povezan tudi z Marjanom Šiftarjem, v osemdesetih letih predsednika republiškega komiteja za informiranje, od leta 1990 dalje pa šefom kabineta predsednika (predsedstva) RS Milana Kučana. Prav Šiftar je bil tudi uradni predlagatelj pogrebov z vojaškimi častmi tako za Janeza Zemljariča kot za Dušana Šinigoja. Za slednjega smo našli podatek, da je nazadnje živel v Kromberku, kar pomeni, da je skorajšnji sosed Roberta Goloba. Dejstvo, da je Golobova vlada že drugič na takšen način počastila katerega od komunističnih funkcionarjev, je morda povezano s tem, da si želi Golob s tem zaščititi hrbet pred Kučanom. Mimogrede: Šinigoj je bil v partijski politiki »druga liga«, v ospredje ga je spravil Janez Zemljarič, ki je leta 1984 odšel v Beograd na prevzem funkcije podpredsednika jugoslovanske vlade.
Razlogov, zakaj se Odlazkovi mediji lotevajo Pirc Musarjeve, pa je še več, v vsakem primeru pa gre predvsem za Golobovo politično preživetje in za spopad frakcij znotraj tranzicijske levice. Kučanov krog si želi bolj pragmatičen pristop, ki bi zagotovil trajno preživetje levice na oblasti, medtem ko Golob po načinu delovanja vedno bolj postaja podoben Francu Popitu, velikemu Kučanovemu kritiku iz leta 1989, ki je zagovarjal pristop »trde roke«.
Pirc Musarjeva pa ima v svojem kabinetu zaposleno za Goloba zelo nevarno osebo: nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Tudi ona je, tako kot Pirc Musarjeva, politično blizu Kučanu, z Golobom pa se je znašla v konfliktu na več frontah: aretacija ruskih vohunov, pritiski na policijo in seveda afera z varovanjem, kjer se kot glavni akter pojavlja Miloš Njegoš Milović, ki v kratkem odhaja v zapor. Milović je javno že obremenil odvetnika, predsednika Uefe in svojega nekdanjega delodajalca Aleksandra Čeferina, zato bi bil lahko zelo nevaren tudi za Goloba. Slednjemu so strici izrekli opozorilo tudi z nadaljevanjem postopka na KPK, prav tako okoli njega stiskajo obroč tudi preiskovalci njegovih energetskih poslov v tujini. Golob sicer velja za precej bolj trmastega od npr. Marjana Šarca, zato bi bil lahko morebiten obračun botrov z njim precej bolj brutalen. Vprašanje je sicer, koga bi nato nastavili na njegovo mesto. Tu velja spomniti, da niti v Golobovi vladi iz ozadja sicer (že precej opazno) vleče Zoran Janković, ki je denimo sedaj že nekdanjemu ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu, ko je slednji hotel opraviti nadzor nad vodstvom Zdravstvenega doma Ljubljana, dal jasen ukaz »Tace stran!«. Loredan pa se mu je moral celo opravičevati.
Sicer pa ne gre spregledati, da je velik zagovornik nadaljevanja partijske dogmatične linije tudi stranka Levica in njena koordinatorka, ministrica za kulturo in, kot ji pravijo zlobni jeziki, »čebinska princesa« Asta Vrečko …
