Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Velik skok volilne podpore za SD Matjaža Hana v primerjavi z meritvijo Mediane pred tednom, Vesna je v parlamentu, SLS pa je praktično dosegla prag.
To je pokazala raziskava Ninamedie, katere rezultate je včeraj objavil Dnevnik. V primerjavi z meritvijo Mediane za Delo pred tednom sta največja poraženca Resni.ca Zorana Stevanovića in Pirati, ki bi po raziskavi za Delo teden prej gladko prišli v parlament, Ninamedia za Dnevnik pa jih sploh ne zazna. Po njihovi meritvi sodita v množico “drugih strank” za katere je v seštevku le 2,1 odstotka volivcev. Anketiranim teh strank, se zdi, ne ponudijo v izbiro. Občasno, če gre za prave, recimo Pozitivno Slovenijo ali Gibanje Svoboda pred volitvami, pa jih. Primerjava rezultatov obeh raziskav je takšna:
Bolj dolgoročna primerjava kaže, da Ninamedia SD praviloma kaže krepko več kot Mediana, najmanjših strank pa običajno ne meri in razlika torej niso posledica sprememb v javnem mnenju, so posledica različnega načina merjenja. Kritiki bi rekli: ustvarjanja javnega mnenja. So pa globalna razmerja po vseh raziskavah zadnje mesece podobna: SDS Janeza Janše je daleč spredaj, sledi z že resnim zaostankom Gibanje Svoboda Roberta Goloba, potem pa s še večjim zaostankom trojka NSi Mateja Tonina, SD in Levica Aste Vrečko, ki jo občasno dosežejo tudi že konkurenti, ki nimajo poslancev.
Dnevnik je zadnja dva meseca v nabor strank, ki jih posebej predstavlja (ni pa jasno, ali so tudi dodane naboru petih strank, o katerih vprašuje in imajo s tem porednost) tudi SLS in Vesno in to prikazal tako:
Iz poročanje o rezultatih raziskave, avtor je tokrat nekoč novinar in urednik Dela Marko Pečauer, tega ni mogoče nedvoumno razbrati. SLS je zanimiva zaradi notranjega konflikta, ali po uspešnem nastopu na EU volitvah vodenje prepustiti Petru Gregorčiču, ki je medtem v ZDA, kjer predava. Druga možnost je, da bi se SLS brez Gregorčiča združila z NSi, kar bi bilo bolj smiselno na evropskih volitvah, kjer je bil prag precej višji kot bo na parlamentarnih, kjer je pri štirih odstotkih. Na evropskih volitvah je Matej Tonin prepričal 7,68 odstotka volivcev, Gregorčič s SLS pa 7,21 odstotka. S temi deleži bi bili na parlamentarnih volitvah obe “desni stranki” pred deleži, ki sta jih leta 2022 dosegli SD s 6,7 in Levica s 4,5 odstotka.
Dileme v ozadju pa so resne, Toninova NSi zadnja leta razglaša, da po naslednjih volitvah ne bo vstopila v vlado s SDS Janeza Janše, Gregorčič pa ne širi idej, da bi po morebitni volilni zmagi otežil prevzem oblasti desnemu bloku.
V grafikah in članku v Spletnem časopisu so deleži podpore strankam preračunani tako, da so upoštevani le za stranke opredeljeni volivci. To omogoča primerjavo z volitvami in med raziskavami. Med opredeljene za stranke štejem tudi izbiro “druge” stranke. To so tiste, ki anketiranim niso ponujene, se jih pa sami spomnijo. Izvirni deleži podpore strankam različnih raziskav, kot so jih objavili mediji, ki so temelj za preračune, so objavljeni v preglednici (s klikom lahko vse preglednice povečate):
Vse podatke, ki so bili temelj za preračunavanje, navajam, ker to olajša razumevanje razlik med meritvami in omogoča tudi preverjanje, če je prišlo pri prenosu in obdelavah podatkov morebiti do napak.
