Piše: C. R.
Združenje zasebnih zdravnikov v torkovem dopisu združenja zdravstvenih zavodov, ki je ministrstvo za zdravje pozvalo k odpravi neenakosti med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji, vidi več zavajanj. Opozarja, da zakon izrecno zahteva, da koncesionarji plačujejo zdravstvene delavce najmanj v višini, ki velja za javni sektor.
Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije v povezavi s stroški dela poudarja tudi, da velika večina sekundarijev in specializantov dela v javnih zavodih, stroške njihovih plač pa pokriva država iz proračuna. Javni zavodi medtem Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za storitve, ki jih opravijo ti zdravniki, ne priznavajo nobenih popustov, so izpostavili.
Glede navedb zdravstvenih zavodov, da zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, navajajo, da imajo koncesionarji in zdravstveni domovi zakonsko predpisane enake obveznosti. Koncesionarji in zdravstveni domovi ga torej zagotavljajo v enakem obsegu, vendar proporcionalno glede na obseg programa. Po njihovih besedah ZZZS sicer javnim zdravstvenim zavodom dodatno plača zagotavljanje nujne medicinske pomoči.
Zavračajo tudi očitek zavodov, da koncesionarji brez lastne opreme za računalniško tomografijo (CT) in magnetno resonanco MR napotijo paciente z napotnico k drugemu izvajalcu, pri čemer ZZZS plača opravljeno storitev tako koncesionarju brez opreme kot tudi dejanskemu izvajalcu storitve. Pri tem so zapisali, da za koncesionarje in javne zavode veljajo popolnoma enaka pravila. Pri napotitvah na storitve CT in MR po njihovih trditvah noben koncesionar ni postavljen v ugodnejši položaj kot zdravstveni domovi.
Ob pozivu zavodov k omejevanju koncesij pojasnjujejo, da se koncesija lahko podeli izključno, če vsi javni in občinski zdravstveni zavodi zavrnejo izvajanje določenega programa na svojem območju.
Dodatno opozarjajo, da je obseg programov pri koncesionarjih določen v koncesijskih pogodbah in so zato pri sklepanju pogodb o financiranju storitev vezani na omejitve iz koncesijskih pogodb. Javni zavodi medtem takšnih omejitev nimajo in si ob hkratni odsotnosti javne mreže večinoma sami določajo vrsto in obseg dejavnosti, ki jo bodo opravljali.
Ob pozivu javnih zavodov, naj koncesionarji zaposlujejo lastne zaposlene in naj ne najemajo zdravstvenega osebja iz javnih zdravstvenih zavodov, ki opravijo delo kot s. p. ali prek podjemnih pogodb, pa navajajo, da javni zavodi za številne programe nimajo zaposlenih in zato ustrezen kader opravi delo pri njih prav kot s. p. ali prek podjemnih pogodb. Rešitev za pomanjkanje zdravstvenega kadra vidijo v institutu neodvisnega ponudnika zdravstvenih storitev oziroma svobodnega zdravnika, kot ga poznajo v Nemčiji in na Nizozemskem.
Ne nazadnje so se odzvali na poziv javnih zavodov k zagotavljanju pravičnih cen. Pri tem navajajo, da država in občina dajeta svojim zavodom v brezplačno uporabo prostore, opremo, financirata investicije, pokrivata izgube in zagotavljata brezobrestna posojila. Koncesionarji morajo za vse to poskrbeti sami. Če bi cene upoštevale vso vrednost, ki jo javni zdravstveni zavodi že prejemajo iz javnih sredstev, bi moral ZZZS plačevati koncesionarjem istovrstne storitve po višjih cenah, menijo.
“To od naše države sicer terja tudi evropski pravni red, vendar se je Slovenija odločila, da ga ne bo upoštevala,” so kritični.
