1 C
Ljubljana
petek, 22 novembra, 2024

Prevalje: Lebičevo leto ob skladateljevi devetdesetletnici

Piše: Lucija Kavčič

Na Prevaljah bo letos potekala vrsta kulturnih, predvsem glasbenih prireditev ob Lebičevem letu, s katerimi se želijo občina Prevalje, Prevaljčani in domači glasbeniki zahvaliti skladatelju evropskega slovesa in akademiku Lojzetu Lebiču za vso ustvarjeno glasbo in počastiti njegov devetdeseti jubilej.

Koroška ima v glasbenem opusu skladatelja Lojzeta Lebiča pomembno mesto, piše v zloženki, izdani ob priložnosti Lebičevega leta. Iz vseživljenjske navezanosti na domače glasbeno izročilo, na rodne Prevalje in na domače kulturnike so nastale poleg monumentalnih orkestralnih del tudi zborovske stvaritve po motivih koroških ljudskih pesmi. Vresovi in Mohorjanovi pevci so jih z veseljem in s ponosom prepevali in jih posredovali poslušalcem. Tudi domači glasbeniki − vokalna solista Mateja Potočnik in Klemen Gorenšek sta segala po Lebičevih samospevih, inštrumentalisti Stanko Arnold, Jure Gradišnik, pianistka Urška Štrekelj in orglavec Marko Motnik pa so izvajali njegova vokalna in inštrumentalna dela. Veliko Lebičevih del je doživelo krstne izvedbe v domačem kraju, na Prevaljah. Prireditve ob Lebičevem letu se bodo vrstile skozi vse leto, organizira pa jih KD Mohorjan.

Skladatelj in akademik

Lojze Lebič, ki velja za enega najpomembnejših slovenskih in evropskih skladateljev in je tudi dirigent, pedagog in glasbeni pisec, je bil rojen na Prevaljah, 23. avgusta 1934. Izhaja iz pedagoške družine, glasba pa mu je bila položena tako rekoč v zibelko, saj je že oče desetletja vodil različne pevske zbore. Lojze Lebič je maturiral na Gimnaziji Ravne, diplomiral je iz arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, hkrati pa je na Akademiji za glasbo študiral kompozicijo in dirigiranje. Od leta 1972 je bil profesor dirigiranja in metodike dela v ansamblih na Pedagoški akademiji v Ljubljani, od leta 1986 do upokojitve pa je bil redni profesor za glasbenoteoretske predmete na Muzikološkem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V začetku šestdesetih let je 1960−1961 in 1964−1965 vodil Akademski pevski zbor Tone Tomšič. Deset let (1962−1972) je bil Lebič stalni umetniški vodja in dirigent Komornega zbora RTV Ljubljana. Z radijskim zborom je gostoval na uglednih mednarodnih festivalih na Poljskem, na Flandrijskem festivalu, v Belgiji, na Ohridskem poletju, v Makedoniji, na Češkem in Hrvaškem ter posnel precej plošč za domače in tuje producente.

Ustvarjalna govorica

Po končanem dirigentskem obdobju pri radijskem zboru je Lojze Lebič začel komponirati, in sicer za vse vrste zasedb. Njegov skladateljski opus zajema skladbe za orkestre, vokalno- inštrumentalna in komorna dela, zborovsko glasbo z inštrumenti, odrsko glasbo, solistična dela, samospeve in zborovske skladbe. Kot so organizatorji Lebičevega leta povzeli po SAZU, je Lebič izoblikoval osebno govorico, razpeto med zvočno silovitostjo in meditativno zadržanostjo, svetovljansko modernostjo in zaverovanostjo v dediščino preteklih kultur in je zvest umetniškemu, teži h glasbeni univerzalnosti, a ustvarja iz dejavne družbene občutljivosti za svoj čas. Za svoje vsestransko glasbeno delovanje kot dirigent, univerzitetni profesor, glasbeni pisec, član mednarodnih glasbenih organizacij je Lebič prejel številne nagrade: bil je trikratni nagrajenec Prešernovega sklada, prejel je glavno Prešernovo nagrado, zlati red zasluge za Slovenijo in številne druge. Skladatelj Lojze Lebič je redni član SAZU, član Društva slovenskih skladateljev in častni občan občine Prevalje. Od JSKD je prejel je tudi Gallusov kipec. Na prireditvah ob Lebičevem letu ne bo vstopnine, med njimi pa kaže omeniti odprtje razstave Življenje in delo skladatelja akademika Lojzeta Lebiča in pogovor z njim o glasbi, ki bosta 15. novembra. Zvrstili se bodo tudi različna predavanja in kviz o skladatelju.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine