Piše: Milena Srpčič
Predvolilne obljube Gibanja Svobode, ki so jim omogočile zmago na volitvah se niso uresničile. Prav tako se ni izpolnila zaobljuba koalicijske pogodbe glede zdravstva, čeprav je Tanja Fajon zagotavljala, da imajo v SD že izdelane načrte.
Zdravniki ves čas opozarjajo vlado in ministrico za zdravje na ogroženost zdravstvenega sistema, na nemogoče delovne razmere, na pogoje dela, na pomanjkanje kadra… Vladanje z odloki, sprejemanje zakonov po hitrem postopku in odhodi kadrov z Ministrstva za zdravje je zelo zaskrbljujoče. Napovedan je zakon o razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva. Brez izboljšav v zdravstvu to pomeni pregon priznanih strokovnjakov v privatno zdravstvo. V javnem zdravstvenem sistemu imamo težave z dolgo čakalno dobo, ker ima vlada željo po nadzoru zdravstvene porabe finančnih sredstev. Od tu izhaja glavni problem, ker ponudba ne ustreza povpraševanju. Čakalna vrsta je je sredstvo za racionalizacijo finančnih sredstev v določenem obdobju. Tudi, če bi povečali delovno silo, bo to imelo kratkotrajen učinek na zmanjšanje čakalnih vrst, ker ko bo zmanjkalo namenskih sredstev in bomo spet na začetku, ker bo prirastek povečanja storitev imel omejen učinek na razpoložljiva sredstva, ne bo imel učinka za določene storitve. Vlada ni prepoznala razlogov za dolge čakalne vrste. Za ublažitev tega problema je potreben večplasten pristop. Potrebno bo vlaganje v povečanju števila kadra, izboljšanje upravne učinkovitosti, nove tehnologije, racionalizacija procesov…
Pregovor pravi: “Na mladih svet stoji”. Naši mladi slovenski zdravniki, ki so naši upi in naša prihodnost zdravja, so strokovno usposobljeni in družbeno izobraženi so poudarili, da je potrebno dodatno nagrajevanje zaposlenih v državnih ustanovah, ki bodo opravljali dodatne storitve in na ta način se bodo skrajšale čakalne dobe. Opozorili so tudi na izboljšanje delovnih pogojev, ki bi zadržali kader v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in v domovih za ostarele. Ker imajo srednje medicinske sestre minimalno plačo odhajajo. Vlada jim ni prisluhnila, ker se ne zaveda, da je to eden izmed osnovnih pogojev, da zaposlimo dovolj zdravstvenega osebja. Pomanjkanje osebja pomeni večjo obremenjenost, stres, izgorelost na delovnem mestu in vodi v še večje pomanjkanje kadra. Na takšen način dobimo začaran krog, ker je osebje preobremenjeno zapuščajo delovna mesta. Tisti, ki odhajajo s seboj odnesejo tudi vsa usposabljanja, znanja in izkušnje. Veliko zdravstvenega kadra zapusti delovno mesto zaradi boljše priložnosti, višje plače in boljšim ravnotežjem med poklicnim in zasebnim življenjem. Katera zdravstveni delavec bo zadovoljen, ko nima dovolj časa za življenje izven službe. Ponekod ponujajo možnost, da si izbere svoj urnik in količino nadur. Nekateri zaposleni potrebujejo proste ure za varstvo otrok. Zelo vprašljivo je tudi ocenjevanje in napredovanje. Če zaposleni občuti stagnacijo bo prav zagotovo zamenjal službo. Kateri zdravnik bo verjel obljubam vlade, da jih boste kljub stavki nagradili, ker predano delajo. Toliko obljub ste jim dali, a še nobene niste izpolnili. Sindikat Fides in Vladna pogajalska skupina sta 20.9.2022 dosegla sporazum o začasni prekinitvi stavke. Sporazum je določal, da bo vlada do 1.4.2023 oblikovala ločen plačilni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja ter do 30.6.2023 vložila v zakonodajni postopek. Tedanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, je ta dogovor razglasil za zgodovinski dogodek, ki je nujno potreben. Je pa res to zgodovinski dogodek, ker do sedaj še nobena vlada v samostojni Slovenji ni tako zavajala javnost. Vlada do danes ni izpolnila dogovorjenih zahtev in zaveze, ki se naj bi izpolnjevale že s 1.1.2024. Januarja je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel zagotavljala, da je dogovor mogoč v zelo kratkem času. Takšne laži tudi sama ocenjujem za zgodovinski dogodek, saj se naj bi višje plače zdravnikom izplačevale šele s 1.1.2025. Vlada ni izpolnila dogovora in še več gospod Golob je zdravnike, ki trdo delajo še dodatno žalil, to pa je po mojem mnenju nedopustno.
V televizijski oddaji Odmevi, je Robert Golob povedal, da je ponosen, ker so v vladi izpolnili zavezo na področju zdravstvene reforme kjer so se dogovorili za dvotirno revolucijo v zdravstvu. Prva odločitev vlade je, da bodo zdravnike prisilili v enotno plačno reformo. Pozabil pa je povedati, da je z zdravniki že bil sklenjen sporazum o njihovem plačnem sistemu. Po odločitvi vlade bodo v drugem tiru ločili javni sektor od zasebnega in ne bodo dovolili, da zdravniki delajo v javnem in zasebnem sektorju kamor si po njegovih besedah zdravniki vozijo paciente. Predsednik trdi, da zdravniki, ki so zaposleni v javnem sektorju nič ne delajo in popoldan delajo pri zasebnikih. Moral se bo opravičiti tem zdravnikom. Sprašujem se kateri direktor zdravstva podpira nedelo svojih zaposlenih in kje so sankcije? Tudi po besedah nekdanjega zdravstvenega ministra Kebra so zdravniki, ki delajo v javnem in zasebnem sektorju »dvoživke«. To so sramotne izjave. Odpravili naj bi dvojno zdravniško prakso, kar je po moji oceni norost, a jo sam ocenjuje kot škodljiv faktor zdravstva. Tudi v drugih resorjih imamo tudi dvojne prakse. Na ta način bomo čakalne vrste samo podaljševali.
Nekatere države po svetu imajo takšno prakso in jo spodbujajo, a mi jo bomo v Sloveniji prepovedali. Zavarovalnica plačuje pacientom preglede v tujini zaradi dolge čakalne vrste v nasprotju z pregledi pri naših zdravstvenih zasebnikih. Naši izkušeni, priznani specialisti bodo seveda odšli iz javnega sektorja zaradi omejitev in premajhnega plačila in rezultat bodo še večje in daljše čakalne dobe. Kaj mu pade na pamet, da bo v Sloveniji zaostroval delo priznanih zdravnikov in z to odločitvijo pregnal naše strokovnjake v privatno zdravstvo. Dobro plačajte zdravnike tam kjer delajo, plačajte jim nadure, stimulirajte na ustrezen način, zmanjšajte davčni prispevek in uredite odnose med zdravstveno ustanovo in zavarovalnico, ki omejuje obseg dela zdravnikov. Na ta način boste skrajšali čakalne vrste. V oddaji ste trdili, da so zasebni koncesionarji nad škodljivo prakso navdušeni, a temu ne verjamem, ker kvalitetni koncesionarji potrebujejo tudi izkušene in dobre strokovnjake, ki jim omogočajo poslovanje in sloves. V kolikor zdravniki delajo v javnem in zasebnim sektorju pa se morate vprašati, zakaj je temu tako. Ne vem z kakšno pravico obsojate zdravnike, da dopoldne v javnem sektorju ne delajo nič in popoldne delajo pri koncesionarju in ti zdravniki naj bi bili krivi za razkroj sistema. Kot predsednik vlade in tudi sedanja ministrica nista sposobna ocenitev razmer v zdravstvu. Omenjeno je bilo tudi odtekanje denarja v zasebne žepe pri dobavi zdravstvene opreme in ne vem zakaj je vaša vlada ukinila nadzor.
Nasprotniki trdijo, da bodo z takšnim načinom strategije okrepili javno zdravstvo. Vlada se ne zaveda, da zasebniki delujejo po zakonu o gospodarskih družbah in lahko ponujajo tudi večje plače. Uspeh bi lahko bil samo v kolikor bi izenačili pogoje poslovanja med javnim in zasebnim sektorjem. Mladi zdravniki so sodelovali pri načrtu urgentnih centrov, žalostno je, da vlada ni slišala njihovega glasu neurejenega na tem področja kljub temu, da so mladi, sposobni in ambiciozni zdravniki in kot posledica se je pokazalo, da to področje ni privlačno za naše kadre in enako tudi za družinsko medicino. Aktualna ministrica je vse še poslabšala in prišel je njen čas za odstop zaradi nerazumevanja, morda nesposobnosti. Problemi se morajo ustrezno reševati tam kjer nastanejo. Mnenje, da bo ta manjšina v zasebnem sektorju rešila zdravstvo je zmotno. Učinek bo verjetno nasprotni, ker bo po vsej verjetnosti ta manjšina vrhunskih zdravnikov, ki so ozko specializirani za vrhunske zdravniške ukrepe zapustila javni zdravstveni sektor. Imamo pa razliko, da ima zasebni sektor kratko čakalno dobo. V več državah uporabljajo zasebni sektor kot izhodni, rezervni ventil povpraševanja dolgih javnih čakalnih seznamov za določene storitve kar prinaša dobiček.. Javno in zasebno sodelovanje je kompromis med povpraševanjem in dodatnimi stroški. Uspešni evropski zdravstveni sistemi kot je Švica, Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska… kombinirajo zasebne in državne izvajalce v zdravstvenem sistemu in s tem regulirajo ohranitev javnega zdravstva z ustreznim plačilom zdravstvenih storitev ob izenačitvi plačila za delo. Sistem plačila poteka po skupinah podobnih primerov.
Gospa Pesek je v oddaji Odmevi opozorila gospoda Goloba, da zdravniki in medicinske sestre odhajajo v tujino. Gospod Golob ima rešitev, ker bodo to delovno silo pripelje z uvozom in ne z višjo plačo. Na soočenju je Golob odgovarjal, da imamo najbolj dodelan uvoz tujcev, ki bodo delali v Sloveniji v zdravstveni stroki. Tujci naj bi imeli davčno olajšavo kar je imenoval kot prvi korak ukrepov v zdravstvu. Davčne spremembe naj bi povečale produktivnost tujcev in Slovenija bo bolj konkurenčna za strokovnjake. Vlada bi se morala zavedati, da so pri tujcih določene težave kot so delovna dovoljenja, stroški jezikovne priprave in poznavanje delovnega prava. Dvomim, da bo njegov predlog prinesel pričakovano povečanje zdravstvenih delavcev. Vlada bi morala predstaviti bolj premišljene in ustvarjalne strategije, da obdržijo zaposlene doma kajti trg zdravstvene delovne sile je zelo tekmovalen. Če tega ne bodo storili, se bo še bolj zmanjšalo število medicinskega osebja in zdravstvo strmi k propadu. Povpraševanje po zdravstvenih delavcih v svetu je že preseglo ponudbo trga, ker je trg zdravstvene delovne sile zelo tekmovalen. Vlada bi morala sistematično pristopiti k reševanju teh problemov. Potrebno je temeljito izboljšati in racionalizirati digitalno zdravstveno oskrbo in ne vem, kaj čaka ministrica za digitalno preobrazbo, ki je naročila toliko računalnikov in ne ve, kaj naj z njimi naredi in ji svetujem, da se osredotoči na digitalizacijo zdravstva in zagotovi modele virtualne zdravstvene oskrbe, ki bi vsem najbolj koristila glede dostopa, svetovanja in nadzora na daljavo.
Gospod Golob vidi kot tretji korak rešitve krize v zdravstvu novo Univerzo na Primorskem, ki bo omogočila nov študij medicine in učinek univerze bo dal do leta 2050. A kaj napovedujejo svetovni podatki? Nemčija je napovedala, da bo do leta 2035 potrebovala 130.000 do 150.000 potrebnih zdravstvenih delavcev. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da bo do leta 2030 po vsem svetu primanjkovalo 18 milijonov zdravstvenih delavcev. Me zanima ali smo v Sloveniji glede na starajočo populacijo in upokojitve zaposlenih že izračunali slovenske potrebe? To zapleteno pomanjkanje zdravstvenih delavcev ne sme biti nerešljiv problem, ampak mora predstavljati izzive, ki so premostljivi v najkrajšem času. Delovna sila v svetu se stara, se še naprej upokojuje in prav tako se spreminja demografska struktura prebivalcev v staro družbo, ki povečuje zdravstvene storitve. V Sloveniji se srečujemo z visoko stopnjo fluktuacije zdravstvenih delavcev. Na podlagi razmerja med zdravstvenimi delavci in starajočem prebivalstvom imamo realno nesorazmerje. Slovenski zdravstveni sistem se že danes sooča s kritičnim pomanjkanjem zdravnikov, medicinskih sester in drugih strokovnjakov. Posledično se bolniki soočajo z daljšim čakanjem na oskrbo.
Verjetno bi se marsikateri zdravnik, ki je obesil stetoskop na klin in se upokojil, vrnil na delo v kolikor bi jim vlada nudila ustrezne pogoje plačila in ukinitev davčne politike na negativni vpliv na pokojnine, določenih drugih ugodnosti, s prilagodljivim delovnim časom, programom dobrega počutja na delovnem mestu. V nekaterih državah imajo strategijo zaposlenih upokojenih zdravstvenih delavcev. Imajo izboljšan sistem zaposlovanja in reforme, ki jih spodbujajo, da ostanejo in delajo tudi po upokojitvi. Vsi zdravstveni delavci bi morali imeti po upokojitvi priložnost še delati, ker imajo določene spretnosti in znanja. Ponuja se izziv za vse zdravstvene delavce, ki so se upokojili, da se vrnejo v svoj poklic. Vlada ima v rokah vse vzvode za izboljšanje zdravstvenih storitev. Lahko pa bi zadržali naše zdravstvene delavce z višjim plačilom, brezplačnimi obroki za tiste, ki delajo čez noč, ponudili nepovratna sredstva za nastanitev in varstva otrok, spodbujena plačila in štipendije za zaposlene v zdravstvu, potrebna so potrošniška pogajanja, boljši način financiranja univerz, karierno usmerjanje, visoko delovno kulturo, ustvarjanje občutka, da so zaposleni cenjeni, zaposlovati prave ljudi na pravem delovnem mestu, zmanjšati administrativne obremenitve, ponuditi cenejša in dostopnejša stanovanja…Pri reševanju teh problemov je potrebno vključiti širši zdravstveni sektor, politične in družbene dejavnike.
Vlada Slovenije mora za izboljšanje zdravstvenega sistema takoj odpraviti temeljne vzroke krize v zdravstvu, povečati neravnovesje med povpraševanjem zdravstvenih storitev in ponudbami in povečati število kadra ter izboljšati delovne pogoje in vzpodbude. Potrebna je še boljša preventiva v primarnem zdravstvenem varstvu, ki bodo pomagale preprečiti razvoj ali spremljanje določenih bolezni, bolj optimizirati inovacijske procese, prispevati več vlaganja v nove tehnologije in umetno inteligenco in nove tehnološke rešitve, bolj izkoriščati evropska sredstva za prenovo, izgradnjo kritične infrastrukture in opremo. Čas za ukrepe je v zatonu in prišel je zadnji čas za ukrepanje. Prav zagotovo je omilitveni ukrep zaradi odhoda zdravstvenih delavcev izboljšanje plač, ustrezni delovni pogoji in priložnost za poklicni razvoj. To pa zahteva od države, da ima ustrezno politiko, pravilno politiko za dodeljevanje sredstev in prevzemanje odgovornosti za rezultate. Politika v zdravstvu mora biti takšna, ki bo odpravila ključne dejavnike, ki zdravstvene delavce prisiljujejo, da zapuščajo Slovenijo in iščejo priložnost drugje.
