11.3 C
Ljubljana
petek, 18 oktobra, 2024

V novi številki Demokracije preberite: Evropske volitve za zgodovino: klofuta vladajoči koaliciji

Piše: Gašper Blažič

Volitve v evropski parlament so za nami. Ob napeti kampanji, ki so jo zaznamovali pretežna odsotnost evropskih tem, sprenevedanje vladajočih, vsiljevanje priznanja Palestine in poskusi diskreditacije, so izidi prinesli podoben trend kot v večini evropskih držav − obrat v desno.

Očitno je kar nekaj dejavnikov pripomoglo k temu, da je SDS močno izboljšala svoj rezultat iz leta 2019. Med drugim dosledna primerjava javnomnenjskih raziskav, pa tudi nadzor na voliščih. In seveda dejstvo, da se je tokrat precej manj ljudi odločilo za predčasno glasovanje, k čemur je sicer – nekoliko pozno – pozval tudi predsednik SDS Janez Janša.

SD spet samo enega poslanca

Končni izid volitev bo znan, šele ko bodo prešteli glasove po pošti iz domovine in tujine, vendar zelo verjetno ti ne bodo vplivali na razmerje sil. Imenska sestava slovenske parlamentarne deveterice je po svoje zelo zanimiva. Od dosedanjih osmih slovenskih evropskih poslancev jih je polovica osvojila nov poslanski mandat, in sicer Milan Zver, Romana Tomc (oba SDS), Matjaž Nemec (SD) in Irena Joveva (Gibanje Svoboda). Zver je celo nastopil svoj četrti mandat in velja za najbolj izkušenega slovenskega evroposlanca, čeprav so mu nekateri napovedovali, da ga bodo premagali kolegi na njegovi listi. Romana Tomc, ki je prvič nastopila v vlogi nosilke liste, pa je začela svoj tretji poslanski mandat. Za Nemca je bilo zanimivo, da je bil ob prvi objavi neuradnih rezultatov celo zunaj parlamenta, nato je za las prehitel Petra Gregorčiča, kasnejše štetje (najverjetneje ljubljanskih glasov) pa mu je prineslo nekaj več prednosti celo pred Toninovo NSi. Je pa za SD vseeno neprijetno, ker bo spet imela samo enega poslanca, Nemec pa je to vlogo prevzel po predčasnem prihodu »Palestinke« (Tanje Fajon) iz Bruslja, ko je postala slovenska zunanja ministrica. V kampanji se ni preveč izkazal, po nastopih je bil primerljiv kvečjemu z Ireno Jovevo.

Četverica, ki je ostala brez izvolitve

Svojo službo v Bruslju pa so končali Klemen Grošelj (nekdanja Svoboda), Milan Brglez (SD), Ljudmila Novak (NSi) in Franc Bogovič (SLS). Lahko bi rekli, da je največji osmoljenec Brglez, ki mu v zadnjem času ni uspelo praktično nič – računal je, da bo postal predsednik SD in morda celo minister, nato pa je na evropskih volitvah kandidiral z zadnjega mesta in ostal brez poslanskega mandata. Novinec med evroposlanci je Vladimir Prebilič, kočevski župan, ki je bil nekdaj celo član SD, nato pa je na kočevskih županskih volitvah uspešno izzival Janka Vebra, ki tudi ni več v SD. Stranka Vesna je osvojila celo tretje mesto (pravijo poznavalci, da se je to zgodilo tudi na račun nedavno umrle Mance Košir, ki je bila dejansko že uradna kandidatka Vesne). Vesno mnogi primerjajo s podobno instantno stranko Verjamem, s katero se je v evropski parlament pred desetimi leti prebil Kardeljev vnuk Igor Šoltes (danes SD).

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine