1.9 C
Ljubljana
petek, 22 novembra, 2024

(ANALIZA) Evropske volitve – kaj se je pravzaprav zgodilo 9. junija v EU?

Piše: Andrej Vastl

Volitve v Evropski parlament, izvedene 9. junija 2024, so bile več kot le izbor predstavnikov za naslednje zakonodajno obdobje; bile so barometer širših političnih, ekonomskih in socialnih gibanj v Evropski uniji.

S sodelovanjem držav članic se je ta politični dogodek odrazil kot ključni trenutek za oceno državljanskega angažmaja in usmerjenosti političnih preferenc na celinski ravni. V luči raznolikih političnih izidov po državah članicah je analiza volilnih rezultatov razkrila pomembne premike v moči med glavnimi političnimi skupinami, kar nakazuje na prestrukturiranje evropske politične krajine. Izpostavljenost desnih političnih ideologij je posebej pomembna, saj je pritegnila velik delež volilne baze, ki je morda izrazila skrbi glede migracij, varnosti in nacionalne suverenosti.

Volitve v Sloveniji

Analiza zaključenih volitvah v Evropski parlament, ki so se odvile 9. junija 2024, moramo upoštevati številne dejavnike, ki vplivajo na politično dinamiko. Rezultati volitev kažejo na opazen premik volilnega telesa proti desni strani političnega spektra. Slovenska demokratska stranka (SDS) je osvojila največ glasov in mandatov, kar nakazuje na rast podpore desni politiki.

Rezultati torej kažejo na trdno podporo desnim političnim strankam, kar lahko interpretiramo kot odraz rastoče želje po politični stabilnosti in gospodarski rasti. S 30,65% glasov je Slovenska demokratska stranka (SDS) jasno dominirala, kar odraža zaupanje volivcev v njihov program in sposobnost vodenja v težkih časih.

Ob ohranjanju trenutne politične in gospodarske smeri je pričakovati, da bo desnica še naprej krepila svojo prisotnost, kar bi lahko prineslo večjo gospodarsko konkurenčnost, zmanjšanje birokracije in učinkovitejšo migracijsko politiko. Trend bo prispeval k večji notranji stabilnosti in krepitvi nacionalne identitete, kar je ključno za ohranjanje suverenosti in varnosti države v okviru EU.

Analiza premika v političnem razpoloženju

Povečanje desnega pola v več državah članicah Evropske unije nakazuje pomemben premik v političnem razpoloženju v smeri konservativnih, nacionalističnih in desnosredinskih politik. Trend je jasen odziv na naraščajoče nezadovoljstvo z obstoječimi liberalnimi in levosredinskimi politikami ter povečan interes za vprašanja, kot so nacionalna suverenost, migracije in varnost. Desne stranke, kot so Fidesz-KDNP na Madžarskem, PiS na Poljskem in FPÖ v Avstriji, so uspele mobilizirati širok krog volivcev s poudarjanjem tradicionalnih vrednot, strožjih migracijskih politik in gospodarskih reform, ki spodbujajo konkurenčnost.

Eden izmed ključnih dejavnikov, ki prispevajo k rasti desnega pola, je povečana skrb za nacionalno suverenost. Desne stranke pogosto opozarjajo na nevarnosti, ki jih lahko prinese prevelika integracija in centralizacija moči v Bruslju. Z zavzemanjem za večjo avtonomijo posameznih držav članic, te stranke ponujajo alternativo politikam, ki jih zaznavajo kot preveč globalistične in oddaljene od resničnih potreb državljanov. Poudarjanje nacionalnih interesov in identitete prinaša občutek varnosti in pripadnosti, kar je še posebej pomembno v času hitrih globalnih sprememb in negotovosti.

Poleg nacionalne suverenosti so desne stranke usmerjene tudi k strožjim migracijskim politikam. Povečana migracija je v mnogih državah povzročila občutke nelagodja in ogroženosti med lokalnim prebivalstvom. Desne stranke izpostavljajo potrebo po strožjem nadzoru meja, urejanju migracijskih tokov in zagotavljanju, da so pravice in dolžnosti migracijskih politik v skladu z nacionalnimi interesi. Pristop prinaša občutek varnosti in reda, ki je za mnoge volivce privlačen.

Gospodarske reforme so še en pomemben vidik, ki ga zagovarjajo desne stranke. Spodbujanje konkurenčnosti, zmanjševanje birokracije in ustvarjanje spodbud za podjetništvo so ključni elementi njihovih programov. Stranke desnega pola trdijo, da takšne politike vodijo k večji gospodarski rasti, ustvarjanju delovnih mest in splošni blaginji. Zmanjšanje regulativnih ovir in spodbujanje prostega trga lahko ustvarita dinamično poslovno okolje, ki privablja naložbe in spodbuja inovacije.

Kljub pozitivnim vidikom pa je pomembno, da se ohrani ravnovesje med nacionalnimi interesi in skupnimi evropskimi vrednotami. Evropska unija se mora izogibati polarizaciji, ki bi lahko ogrozila kohezijo in stabilnost. Medtem, ko desni politični pol prinaša sveže in napredne perspektive ter rešitve za nekatere ključne izzive s katerimi se spopada Evropska unija. Pomembno pa je, da te politike ne oslabijo temeljnih evropskih vrednot solidarnosti, enotnosti in človekovih pravic, samo s takšnim ravnovesjem lahko Evropska unija zagotovi trajnostno rast, varnost in blaginjo za vse svoje državljane.

Zakaj se je EU prevesila v desno?

V zadnjih letih je Evropska unija (EU) doživela izrazit politični premik, ki ga zaznamuje naraščajoča podpora desno usmerjenim strankam. Premik se je jasno odrazil na volitvah v Evropski parlament, ki so potekale 9. junija 2024, kjer so desne stranke zabeležile pomembne uspehe. Razumevanje razlogov za ta premik zahteva poglobljeno analizo ključnih dejavnikov, vključno z migracijskimi tokovi, gospodarskimi politikami, družbenimi vrednotami in vprašanji nacionalne suverenosti. Poleg tega je pomembno preučiti specifične primere, kot je Slovenija, kjer so rezultati volitev pokazali jasno nagnjenost volilnega telesa proti desni strani političnega spektra.

Migracijska kriza in varnost

Migracijska kriza, ki je prizadela Evropo od leta 2015, je eden glavnih dejavnikov premika proti desni. Nenadzorovan pritok migrantov in beguncev iz Bližnjega vzhoda, Afrike in Južne Azije je povzročil velik pritisk na evropske meje in izpostavil pomanjkljivosti v obstoječih migracijskih in azilnih politikah. Desne stranke so izkoristile te skrbi in predlagale strožje migracijske politike, vključno z boljšim nadzorom meja, učinkovitejšim vračanjem nelegalnih migrantov in zmanjšanjem pritoka novih migrantov.

Volivci, ki jih skrbi varnost in kulturna identiteta, so se zato obrnili k desnim strankam, ki obljubljajo boljše upravljanje migracij in zaščito nacionalne suverenosti. Primer Slovenije, kjer je Slovenska demokratska stranka (SDS) zagovarjala strožjo migracijsko politiko, ponazarja, kako lahko to vprašanje mobilizira volivce. Slovenija, ki se nahaja na balkanski migracijski poti, je posebej občutljiva na vprašanja migracij, kar je povečalo podporo strankam, ki zagovarjajo varnostne ukrepe in boljše upravljanje migracij.

Gospodarska svoboda in regulacija

Gospodarska politika je še en ključni dejavnik premika proti desni. Desne stranke pogosto zagovarjajo ekonomske politike, ki temeljijo na nižjih davkih, manjši regulaciji in večji gospodarski svobodi. Njihova temeljna filozofija je, da manjša vladna intervencija spodbuja podjetništvo, inovacije in gospodarsko rast.

V mnogih državah članicah EU je gospodarska stagnacija ali počasna rast povzročila nezadovoljstvo med volivci. V Sloveniji, kjer je gospodarska rast ena izmed ključnih tem, so volivci bolj naklonjeni strankam, ki obljubljajo gospodarske reforme in zmanjšanje davčne obremenitve. Desne stranke trdijo, da bodo z zmanjšanjem regulacije in spodbujanjem podjetništva ustvarile več delovnih mest in povečale konkurenčnost na globalnem trgu. Pristop odraža širše prepričanje, da so tržne rešitve bolj učinkovite pri spodbujanju gospodarske dinamike kot vladne intervencije.

Družinske in tradicionalne vrednote

Družbene vrednote igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju političnih preferenc volivcev. Desne stranke pogosto poudarjajo pomen družine, tradicije in vere, kar je še posebej pomembno v državah z močno versko in kulturno tradicijo.

V Sloveniji desne stranke, kot sta SDS in Nova Slovenija – Krščanski demokrati (NSi), zagovarjajo politike, ki ščitijo tradicionalno družino in spodbujajo verske vrednote. Verjamejo, da je družina temelj družbe in da je treba tradicionalne vrednote zaščititi pred sodobnimi družbenimi spremembami, ki jih pogosto zaznamuje liberalizem in sekularizacija. Poudarek na tradicionalnih vrednotah odraža širšo družbeno potrebo po stabilnosti in kontinuiteti v času hitrih družbenih sprememb.

Nacionalna suverenost in evroskepticizem

Nacionalna suverenost je še en pomemben dejavnik, ki vpliva na premik proti desni. Desne stranke pogosto zagovarjajo krepitev nacionalne suverenosti in manjšo odvisnost od nadnacionalnih institucij, kot je EU. Pristop vključuje skepso do nekaterih vidikov evropske integracije, ki jih vidijo kot poseg v nacionalno avtonomijo.

V zadnjih letih smo priča porastu evroskepticizma v mnogih državah članicah EU. Volivci so vse bolj zaskrbljeni zaradi vpliva EU na nacionalno zakonodajo, gospodarstvo in migracijsko politiko. Desne stranke, ki zagovarjajo močnejšo nacionalno suverenost, so uspele izkoristiti te skrbi in pridobiti podporo volivcev, ki se počutijo odtujeni od evropskih institucij. Primeri, kot je brexit, ponazarjajo, kako močan je lahko ta občutek odtujenosti in kako lahko vodi k radikalnim političnim odločitvam.

Slovenija – premik volitev v desno

Rezultati nedavnih volitev v Evropski parlament v Sloveniji ponujajo konkreten primer premika volilnega telesa proti desni. Slovenska demokratska stranka (SDS) je osvojila največ glasov in mandatov, kar nakazuje na rast podpore desni politiki. Volilni rezultati kažejo, da so volivci naklonjeni strankam, ki zagovarjajo strožjo migracijsko politiko, gospodarske reforme in tradicionalne družbene vrednote.

 

Kandidatna lista Število mandatov Število glasov Odstotek glasov
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA – SDS 4 204.544 30,82 %
GIBANJE SVOBODA 2 147.854 22,10 %
VESNA – ZELENA STRANKA 1 70.255 10,48 %
SOCIALNI DEMOKRATI – SD 1 51.535 7,71 %
NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI 1 51.096 7,70 %
SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 0 47.925 7,25 %
LEVICA 0 30.890 4,67 %
RESNI.CA 0 26.348 3,97 %
DeSUS – DD 0 14.573 2,20 %
ZS – ZELENI SLOVENIJE 0 10.494 1,58 %
DRUGE STRANKE 0 10.102 1,52 %

Premik ni osamljen primer, ampak odraža širše trende v Evropi, kjer se volilci vse bolj obračajo k desnim strankam zaradi skrbi glede migracij, gospodarske politike, tradicionalnih vrednot in nacionalne suverenosti.

Švedska – rezultati volitev in politična raznolikost

Rezultati volitev v Evropski parlament na Švedskem kažejo na raznolikost političnega prostora, kjer je Socialdemokraterna (S) z 24,90% glasov osvojila največ sedežev, sledijo pa ji Moderaterna (M) z 17,50%. Zeleni (Miljöpartiet de gröna) in desničarska stranka Sverigedemokraterna (SD) sta z 13,80% oziroma 13,20% glasov pridobili po 3 sedeže, kar kaže na močno prisotnost strank iz različnih političnih spektrov.

 

Kandidatna lista Število mandatov Število glasov
Socialdemokraterna (S) 5 24,90 %
Moderaterna (M) 4 17,50 %
Miljöpartiet de gröna (MP) 3 13,80 %
Sverigedemokraterna (SD) 3 13,20 %
Vänsterpartiet (V) 2 10,90 %
Centerpartiet (C) 2 7,30 %
Kristdemokraterna (KD) 1 5,70 %
Liberalerna (L) 1 4,40 %
Druge stranke 0 2,30 %

 

Finska – močna podpora desnosredinskim strankam

Na Finskem je Kansallinen Kokoomus (KOK) z 24,80% glasov osvojil največ sedežev, kar kaže na prevlado desnosredinske usmeritve. Levičarske stranke, kot je Vasemmistoliitto (VAS), so z 17,30% glasov prav tako dosegle pomemben uspeh, medtem ko je Suomen Sosialidemokraattinen Puolue (SDP) z 14,90% glasov osvojila 2 sedeža.

 

Kandidatna lista Število mandatov Število glasov
Kansallinen Kokoomus/Samlingspartiet (KOK) 4 24,80 %
Vasemmistoliitto/Vänsterförbundet (VAS) 3 17,30 %
Suomen Sosialidemokraattinen Puolue (SDP) 2 14,90 %
Suomen Keskusta/Center i Finland (KESK) 2 11,80 %
Vihreä liitto/Gröna Förbundet (VIHR) 2 11,30 %
Perussuomalaiset/Sannfinländarna (PS) 1 7,60 %
Svenska folkpartiet i Finland (SFP/RKP) 1 6,20 %
Suomen Kristillisdemokraatit (KD) 0 4,60 %
Druge stranke 0 1,50 %

 

Slovaška – prevladovanje levih in progresivnih strank

Na Slovaškem je Progresívne Slovensko (PS) z 27,80% glasov osvojilo največ sedežev, kar kaže na močno podporo progresivnim politikam. Sledi mu Smer (sociálna demokracia) z 24,80% glasov, kar kaže na prevlado levih politik v državi.

 

Kandidatna lista Število mandatov Število glasov
Progresívne Slovensko (PS) 6 27,80 %
Smer (sociálna demokracia) 5 24,80 %
Republika 2 12,50 %
Hlas (sociálna demokracia) 0 7,20 %
Kresťanskodemokratické hnutie (KDH) 1 7,10 %
Sloboda a Solidarita (SaS) 0 4,90 %
Demokrati 0 4,70 %
Aliancia 0 3,90 %
Slovensko, Za ľudí (S-ZL) 0 2,00 %
Slovenská národná strana (SNS) 0 1,90 %
Zdravý rozum 0 0,90 %
Kotleba (ĽSNS) 0 0,50 %
Druge stranke 0 1,80 %

 

Romunija – močna koalicija levosredinskih in sredinskih strank

V Romuniji je koalicija PSD-PNL z 53,00% glasov prevladovala, kar kaže na močno podporo levosredinskim in sredinskim politikam. AUR z 15,00% glasov in Alianța Dreapta Unită z 11,00% glasov sta pomembni desničarski stranki.

 

Kandidatna lista Število mandatov Število glasov
Alianța PSD – PNL 21 53,00 %
AUR 6 15,00 %
Alianța Dreapta Unită 4 11,00 %
UDMR/RMDSZ 2 5,00 %
REPER 0 3,00 %
SOS 0 3,00 %
PUSL 0 2,00 %
Druge stranke 0 8,00 %

 

Portugalska – dvopolna politična krajina

Na Portugalskem sta vodilni stranki Partido Socialista (PS) in Aliança Democrática (AD) dosegli skoraj enake rezultate, kar kaže na dvopolno politično krajino. Desničarska stranka CHEGA (CH) z 9,79% glasov je prav tako pomemben akter.

 

 

Kandidatna lista

Število mandatov Število glasov
Partido Socialista (PS) 8 32,10 %
Aliança Democrática (AD) 7 31,12 %
CHEGA (CH) 2 9,79 %
Iniciativa Liberal (IL) 2 9,07 %
Bloco de Esquerda (BE) 1 4,25 %
Coligação Democrática Unitária (CDU) 1 4,12 %
LIVRE (L) 0 3,75 %
Pessoas-Animais-Natureza (PAN) 0 1,22 %
Druge stranke 0 4,58 %

 

Poljska – Močna polarizacija politične krajine

Na Poljskem sta največji stranki Koalicja Obywatelska (KO) z 37,40% glasov in PiS z 35,70% glasov, kar kaže na visoko polarizacijo politične krajine. Konfederacja in Lewica imata tudi pomemben delež glasov.

 

Kandidatna lista Število mandatov Število glasov
Koalicja Obywatelska (KO) 20 37,40 %
Prawo i Sprawiedliwość (PiS) 20 35,70 %
Konfederacja 6 11,80 %
Trzecia Droga 4 7,30 %
Lewica 3 6,60 %
Bezpartyjni Samorządowcy (BS) 0 0,80 %
Druge stranke 0 0,40 %

 

Avstrija – močna prisotnost desničarskih in levosredinskih strank

V Avstriji je FPÖ z 25,70% glasov osvojila največ sedežev, sledi ji ÖVP z 24,70% in SPÖ z 23,20%. Politična krajina je raznolika, z močnimi desničarskimi in levosredinskimi strankami.

 

Kandidatna lista Število mandatov Število glasov
Freiheitliche Partei Österreichs (FPÖ) 6 25,70 %
Österreichische Volkspartei (ÖVP) 5 24,70 %
Sozialdemokratische Partei Österreichs (SPÖ) 5 23,20 %
Die Grünen (GRÜNE) 2 10,70 %
Das neue Europa (NEOS) 2 9,90 %
Kommunistische Partei Österreichs (KPÖ) 0 2,90 %
Druge stranke 0 2,90 %

 

ELS – Evropska Ljudska stranka

Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (ELS) je tako ohranila močan vpliv v Evropskem parlamentu, z več pomembnimi strankami iz različnih držav članic, ki so prispevale k njenemu rezultatu. Na primer, stranke kot KO na Poljskem in KOK na Finskem so zabeležile znatne zmage, kar krepi položaj ELS kot ključnega igralca v oblikovanju evropskih politik. Stabilnost in konsistentnost, ki jo ELS prinaša, zagotavljata kontinuiteto v prizadevanjih za gospodarsko rast, varnost in sodelovanje med državami članicami.

 

Država Stranka Število sedežev (ELS)
Poljska KO 20
Madžarska Fidesz-KDNP 8
Romunija PSD-PNL 8+1+2 =11
Italija FdI 8
Portugalska PS 7
Švedska M + KD 4+1=5
Avstrija ÖVP 5
Finska KOK 4
Slovenija SDS +NSI 4+1= 5
Nizozemska CDA 3+1+1 =5
Litva TS-LKD 3
Luksemburg CSV/PCS 2
Latvija JV 2
Ciper DISY 2
Slovaška PS 1
Malta PN/NP 3
Hrvaška HDZ 6
Francija LR 6
Španija PP 22
Grčija ND/NA 7
Estonija Isamaa 2
Nemčija CDU/CSU 29
Danska KF+LA 2
Češka SPOLU 5
Bolgarija GERB+PP 6
Belgija Les 4

 

Interpretacija povečanja desnega pola v EU parlamentu

Povečanje desnega pola v Evropskem parlamentu po volitvah leta 2024 predstavlja pomemben premik v političnem razpoloženju po celotni Evropski uniji. Uspehi strank, kot so Fidesz na Madžarskem, PiS na Poljskem in FPÖ v Avstriji, nakazujejo na vse večjo podporo konservativnim in nacionalističnim politikam. Trend ni le posledica trenutnih političnih razmer, temveč odraža globlje spremembe v družbenih in gospodarskih potrebah ter vrednotah državljanov Evropske unije.

Politično ozadje in razlogi za premik

Migracije in varnost – Naraščajoči migracijski tokovi so povzročili precejšnje spremembe v politični klimi po Evropi. Strahovi glede varnosti, kulturne integracije in ekonomskega bremena, povezanega z migracijami, so bili med glavnimi dejavniki, ki so prispevali k povečanju podpore desnim strankam. Strožje migracijske politike, ki jih zagovarjajo desne stranke, obljubljajo boljši nadzor nad mejnimi prehodi in učinkovitejše upravljanje migracijskih tokov, kar naj bi povečalo varnost državljanov.

Gospodarska politika – Gospodarska stagnacija in počasna rast sta povzročili nezadovoljstvo med volivci, ki iščejo alternative tradicionalnim levosredinskim politikam. Desne stranke ponujajo rešitve v obliki nižjih davkov, zmanjšanja regulacije in spodbujanja podjetništva. Politike so tako namenjene spodbujanju gospodarske rasti, povečanju konkurenčnosti in ustvarjanju delovnih mest, kar je še posebej pomembno v obdobjih gospodarske negotovosti.

Nacionalna suverenost – Povečan evroskepticizem je vodil do večje podpore strankam, ki zagovarjajo krepitev nacionalne suverenosti. Volivci, ki so zaskrbljeni zaradi vpliva EU na nacionalno zakonodajo in suverenost, so se načeloma obrnili k desnim strankam, ki obljubljajo večjo avtonomijo držav članic in zmanjšanje vpliva nadnacionalnih institucij.

Možne smeri za boljšo, varno in konkurenčno Evropsko unijo

Usklajevanje nacionalnih in evropskih interesov – Da bi zagotovili kohezijo in stabilnost, je ključno usklajevanje med nacionalnimi interesi in skupnimi evropskimi vrednotami. EU bo morala pričeti spodbujati dialog in sodelovanje med državami članicami ter zagotoviti, da politike EU upoštevajo specifične potrebe in skrbi posameznih držav.

Strožje migracijske politike – Učinkovitejše upravljanje migracijskih tokov je ključno za zagotavljanje varnosti in stabilnosti. EU bo morala razviti celovito strategijo za obravnavo migracij, ki vključujejo strožje nadzorne mehanizme na zunanjih mejah, izboljšane azilne postopke in učinkovitejše vračanje nelegalnih migrantov. Poleg tega bo morala EU pričeti sodelovati z državami izvora in tranzita za obravnavo temeljnih vzrokov migracij.

Gospodarske reforme – Spodbujanje gospodarske rasti in konkurenčnosti je ključnega pomena za prihodnost EU. Vključevati bo morala predvsem zmanjšanje birokracije, spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja ter ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja. EU bo morala v prihodnje vlagati v infrastrukturo, izobraževanje in raziskave, da bo okrepila svojo globalno konkurenčnost in ohranila geopolitični prostor v svetovni ureditvi.

Krepitev varnostne in obrambne politike – Povečana osredotočenost na vprašanja varnosti in obrambe je ključnega pomena za skupno evropsko varnostno strukturo. EU bo morala okrepiti sodelovanje na področju varnosti in obrambe, vključno z izboljšanjem zmogljivosti za obvladovanje kriz, krepitvijo obveščevalnega sodelovanja, krepitvi odpornosti in razvoj skupnih vojaških zmogljivosti.

Uravnotežen pristop k zelenemu prehodu in energetski učinkovitosti: Medtem, ko je zeleni prehod nujen za trajnostno prihodnost, je pomembno, da se ta prehod izvaja na uravnotežen in ekonomsko vzdržen način. EU bo morala spodbujati prehod na obnovljive vire energije in zmanjševanje emisij z bolj realno in izvedljivo agendo, hkrati pa mora zagotoviti, da to ne povzroča gospodarskih šokov ali recesij. Podpora inovacijam in tehnologijam, ki omogočajo trajnostno gospodarsko rast, je ključnega pomena. Prav tako je treba povečati energetsko učinkovitost z uvajanjem pametnih omrežij, izboljšanjem energetske učinkovitosti v stavbah in spodbujanjem energetsko učinkovitih praks v industriji. Vsekakor je potrebno strmeti k obnovljivim virom energije, ki imajo največjo energetsko gostoto in ki bodo realno podpirali procese v Industriji 5.0. .

Umiritev usmerjenosti k zelenemu prehodu: Umirjen in usklajen prehod na zeleni prehod je ključen za preprečevanje gospodarskih motenj. Postopno uvajanje okoljskih politik, ki omogočajo prilagoditev gospodarstva in delovne sile, bo zagotovilo, da prehod na trajnostne vire energije ne bo imel negativnih učinkov na gospodarstvo. To pa vključuje podporo preusposabljanju delavne sile in panogam, ki bodo prizadete zaradi prehoda, ter nujno zagotavljanje sredstev za inovacije in tehnološki razvoj v zelenih industrijah.

Na koncu lahko povemo, da povečanje desnega pola v Evropskem parlamentu daje jasen znak spremembe političnega razpoloženja v EU. Uspehi desnih strank, kot so Fidesz na Madžarskem, PiS na Poljskem in FPÖ v Avstriji, odražajo rast podpore konservativnim in nacionalističnim politikam, ki poudarjajo suverenost držav članic, strožje migracijske politike in gospodarske reforme. Premik bo pozitivno vpliva na Evropo, če se izvaja na način, ki ohranja ravnovesje med nacionalnimi interesi in skupnimi evropskimi vrednotami. Ključnega pomena je, da EU nadaljuje z dialogom in sodelovanjem, da zagotovi kohezijo in stabilnost ter se pripravi na izzive prihodnosti z jasnimi strategijami za varnost, gospodarski razvoj, trajnost in energetsko učinkovitost.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine