Piše: Frančiška Buttolo
Kadar slišim koga, ki se navdušuje nad evtanazijo, se skoraj vedno spomnim na prelepo, izjemno nadarjeno in inteligentno dramsko igralko Sharon Stone, kako prepričljivo je zaigrala nesrečno mlado žensko z neustavljivim nagonom po ubijanju v filmu Prvinski nagon (1992).
Kakorkoli obračamo to filmsko zgodbo, vedno se pokaže, kako močan je v človeku ubijalski nagon, vsaj enakovreden spolnemu, verjetno pa celo močnejši, nasilnejši. In prav licemersko bi bilo, zamolčati, da najhujši morilci tudi v Sloveniji potrebujejo neko legitimno možnost za ubijanje. Koliko tisoč tistih, ki bi radi morili, in imajo zdaj možnost, da za to glasujejo na referendumu, bo občutilo neko olajšanje, ko bodo glasovali ZA? Mediji pa bodo poročali, da so se številni sočutni državljani množično zavzeli za pomoč pri samomoru. V resnici pa se bodo za to pomoč zavzeli številni rojeni morilci. Prav ti – rojeni morilci – se bodo najbolj množično zavzeli za ubijanje z evtanazijo! In da bo ironija še hujša, bo množici nagonskih morilcev dana celo priložnost, da to storijo na DEMOKRATIČNEM referendumu. Na takšnem referendumu, ki bo še dodatno – nadvse “verodostojno” – potrdil legitimnost moralno nesprejemljive stranke Svoboda, in še bolj njenega – moralno prav tako nesprejemljivega – predsednika vlade dr. Roberta Goloba, ki se zavzema za spremembe vseh tistih zakonov, s katerimi bi lahko prišel v spor – zaradi svojih domnevno nezakonitih dejanj.
Zaradi vsega tega nisem začela pričujočega članka niti s sklicevanjem na rezultate teoretičnih študij o dobrih in slabih straneh evtanazije. Nisem se sklicevala niti na študije – predvsem sociološke – o domnevno sprejemljivih in nesprejemljivih pojavih po nekajletnih izkušnjah z evtanazijo v zahodnih državah. Pa čeprav se na Zahodu krog “upravičencev” do evtanazije bliskovito širi, zlasti na mlade generacije, ki se ne morejo stoodstotno vključiti v neusmiljeno tekmovalno družbo. To pa spominja na usmrtitve šibkejših in nekoristnih v kaki nacistični oziroma rasistični družbi, na primer v Hitlerjevi diktaturi.
Namesto katere od verskih ali narodnih skupnosti, bomo na Zahodu, če se bo evtanazija tako hitro širila na vse nemočne skupine v družbi, kmalu dobili nekakšno – zelo številčno – družbeno nekoristno “raso”. Kot smo slišali v današnjih radijskih poročilih (15.5.2024) ob treh popoldne na najuglednejšem slovenskem radiju, prav to kažejo zelo verodostojne sociološke študije dosedanjih izkušenj v zvezi s širjenjem “upravičencev” do evtanazije.
Ob takšnih rezultatih raziskav pa se nam nujno zastavi zelo pomembno vprašanje: KDO SO TISTI, KI POTREBUJEJO EVTANAZIJO, DA BI JIH ODREŠILA (ubila) IN KDO SO TISTI, KI JO POTREBUJEJO ZATO, DA BI “ODREŠEVALI” (ubijali).
Tisti, ki smo se v življenju srečevali z ljudmi, ki so hudo trpeli, ker niso smeli pobijati, čeprav jih je nagon po takšnih dejanjih neizmerno mučil, vemo, da ni tako malo takšnih – iz vseh slojev, poklicev in tudi različnih prepričanj, ki bi jih možnost, da bi pomagali pri ubijanju, osvobodila hudih stisk in muk.
Večina med temi, ki bi jim ubijanje omogočilo normalno življenje, bi bili najbolj prijazni in sočutni “pomočniki” – pri pripravah in izvajanju – evtanazij, pa čeprav z vsemi mogočimi imeni, kljub temu, da gre vedno za čisto navadne organizirane umore. Zaradi tega je povsem razumljivo, da družba, ki izvaja evtanazije ni niti humana niti demokratična. Je čisto navadna barbarska družba. Še toliko bolj pa bo to slovenska, v kateri bo evtanazija skoraj edina veja javnega zdravstva, ki bo delovala brezhibno. Vse druge si že zdaj ne zaslužijo svojega imena. Za kar pa je odgovorna izključno – popolnoma neodgovorna – vlada dr. Goloba in njegove Svobode.
