1.2 C
Ljubljana
nedelja, 24 novembra, 2024

Bo na Golobov zaničevalen odnos do žrtev komunizma vplival pritisk evropskih poslancev?

Piše: A. G. (nova24tv.si)

“Slovensko vlado pozivamo, naj ne ignorira žrtev komunizma,” je sporočila Evropska ljudska stranka in odbor Evropskega parlamenta za peticije. Predsednica odbora Dolores Monteserrat je pozvala k spominu na temno in tragično obdobje slovenske preteklosti in k obnoviti dneva spomina na žrtve komunističnega režima, ki ga je Golobova vlada ukinila.

“Vsem žrtvam komunizma v Evropi želim poslati sporočilo upanja. Mi smo z vami. Spoštujemo vas. Prizadevamo si, da slovenska vlada uveljavi to spominsko obeležje za vse žrtve komunizma,” je povedala predsednica odbora Evropskega parlamenta Dolores Monteserrat.

Evropska ljudska stranka je javno obsodila ukinitev spominskega dne na žrtve komunizma s strani Golobov vlade. Gre za majhen, toda pomemben korak k priznanju pokojnim pravice do spomina in groba. Evroposlanka Romana Tomc je bila namreč po vladni ukinitvi spominskega dneva na žrtve komunizma ena tistih političark, ki se je močno zavzela za to, da bi bil spomin na žrtve ohranjen in da bi se pravici zadostilo na drugačen način. “Evropski parlament je steber demokracije. Je institucija, ki se zavzema za človekove pravice, za tiste pravice, ki so mnogim v Sloveniji kršene,” je povedala Tomčeva.

Danes, v letu 2024, v Sloveniji še vedno odkrivamo nove in nove kraje, ki so morišča vseh teh ljudi, žensk, mladih, otrok, nosečnic, je poudarila evropska poslanica.

Romana Tomc (Foto: EU)
Ni sprave brez resnice
Tudi evropski poslanec Peter Jahr je odraščal pod vzhodnonemškim komunističnim režimom. “Če razumeš preteklost, razumeš tudi sedanjost in se lahko ukvarjaš s prihodnostjo. Zato je to tudi zame zelo pomembno. Poznam ta občutek in zelo dobro razumem predlagatelja peticije,” je povedal.

 

Za demokracijo ni dobro, da izbriše poseben dan za žrtve diktature in komunizma, menijo v Evropski ljudski stranki, pri tem pa je D. Montserrat poudarila, da upajo, da bo pritisk Evropskega parlamenta na vlado Roberta Goloba pomenil premik na tem področju.

 

 

Prvo pomembno dejanje za obsodbo Evropskega parlamenta je bila peticija na evropski ravni s strani zgodovinarja Mitje Ferenca; peticijo je podpisalo kar dva tisoč ljudi, kar je najvišje število med parlamentarnimi peticijami lansko leto. Sledila je tudi razstava Evropskega parlamenta, pri kateri je imel ključno vlogo Jože Dežman, ki se je posebej dotikala žrtev v breznu pod Macesnovo gorico.

“Upam, da bomo s to peticijo v Sloveniji končno dočakali mir in spravo,” je zaključila Romana Tomc.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine