Od začetka junija so v Srbiji zabeležili 41 primerov okužb z virusom zahodnega Nila, tri osebe pa so umrle, je danes sporočila direktorica inštituta za javno zdravje Verica Jovanović. Kot je pojasnila, so umrle starejše osebe, ki so imele oslabljen imunski sistem, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Verica Jovanović meni, da ni razloga za zaskrbljenost, čeprav letošnje leto spominja na 2013, ko so v Srbiji zabeležili največje število okužb s tem virusom, ki ga prenašajo komarji, potem ko jih z njim okužijo ptice selivke. Takrat se je z virusom okužilo 210 ljudi.
Pozvala je le prebivalce k preventivnim ukrepom – naj se izogibajo sprehodom ob somraku, ko je največ komarjev, ter naj nosijo oblačila z dolgimi rokavi in dolge nogavice.
Z inštituta so sporočili, da so okužene komarje, ki prenašajo virus, zabeležili na 53 lokacijah po državi, oboleli pa so z območja južnega Banata, južne Bačke, Srema, srednjega Banata, Podonavskega okrožja ter Beograda. Med obolelimi je 27 moških in 14 žensk, starih od 31 do 84 let, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Hina dodaja, da so v članicah EU doslej okužbe z virusom zahodnega Nila zabeležili v Grčiji, Italiji, Madžarski in Romuniji.
Virus zahodnega Nila se pojavlja v območjih tropskega in zmernega podnebja, primere te bolezni pa smo v preteklosti zabeležili tudi v Sloveniji. Gre za “sezonsko” bolezen, saj se se pojavlja v tistih mesecih, ko so aktivni komarji, največ od julija do septembra.
Večina okuženih bolezen preboli brez simptomov, le okoli 20 odstotkov pa jih razvije vročinsko bolezen z glavobolom in slabim počutjem, kar je glavni simptom virusa zahodnega Nila. Tudi to običajno v nekaj dneh mine.
Naši viri pa opozarjajo, da bi lahko na območju nekdanje Jugoslavije lahko prišlo do izbruha nekaterih bolezni, na katere imajo migranti iz Afrike naravno odpornost. Migranti, ki prihajajo na slovenska tla, pa večinoma niso cepljeni. V tem primeru gre za hujše bolezni od tiste, ki jo povzroča virus zahodnega Nila.
