Piše: Álvaro Peñas
Najboljši način, da nekaj pozabimo, je, da se temu ne približamo, kajti datumi, številke ali zgolj predmeti so hladni in ne čutimo empatije do njih, so kot dolgočasne lekcije zgodovine, ki temeljijo na ponavljanju datumov vojn in mirovnih pogodb, naučiš se jih na pamet in jih nato pozabiš. To sem pomislil, ko sem obiskal vojaški muzej v Lizboni in si ogledal območje, posvečeno čezmorski vojni, vojni, ki jo je Portugalska vodila proti gibanjem za neodvisnost v Angoli, Gvineji Bissau in Mozambiku med letoma 1961 in 1974. Tam so bile zastave in orožje, vendar nobene slike ali nobene omembe najbolj odlikovanega portugalskega vojaka v zgodovini, podpolkovnika Marcelina da Mata z vzdevkom “gvinejski Rambo”.
Rojen v Portugalski Gvineji, je zaslovel s svojim junaštvom med čezmorsko vojno, bil je odlikovan s petimi vojnimi križi in leta 1969 povzdignjen v viteza Reda stolpa in meča (najpomembnejši častni red na Portugalskem). Ustanovitelj enote komandosov je sodeloval v 2412 misijah, vključno z operacijo »Zeleno morje«, izpustitvijo 400 političnih zapornikov in 26 portugalskih vojakov v zaporih gvinejskega predsednika Sékouja Touréja ter operacijo »Trident«, reševanjem več kot 100 portugalskih vojakov v Senegalu. Med “revolucijo nageljnov” ga je levičarska vojska preganjala in mučila, zato se je moral zateči v Španijo, da bi si rešil življenje. Bil je domoljub, ki se ni nikoli odrekel svojemu sodelovanju v vojni in levica mu tega nikoli ni oprostila. Umrl je 11. februarja 2021, njegovega pogreba pa so se udeležili predsednik republike Marcelo Rebelo de Sousa, predstavniki Chege in CDS-Partido Popular ter njegovi soborci. Na pogrebu najbolj odlikovanega portugalskega vojaka ni bilo predstavnika socialistične vlade.
Toda če je dovolj hudo, da država želi pozabiti svoje junake, je še huje, da pozabi tiste, ki so bili ubiti zgolj zato, ker so bili Portugalci. Na današnji dan, leta 1961, so plantaže kave v severni Angoli postale grozljivo prizorišče pokola. Na stotine gverilcev UPA (União das Populações de Angola – Zveza ljudstev Angole), oboroženih z mačetami in doma narejenim orožjem, je vdrlo na plantaže kave ter brutalno mučilo in ubijalo moške, ženske in otroke. Pokol je bil nepopisen, kar potrjujejo fotografije in filmi portugalskih vojakov in medijev o izropanih in požganih vaseh in nasadih: trupla razkosana z mačetami ali lesnimi žagami, glave pribite na kolo, ženske, ki jih je posililo na desetine gverilcev in jim nato razrezalo drobovje in otroke, vključno z dojenčki, ki so jim glave razbijali ob stene. Med 15. in 16. marcem je bilo brutalno ubitih 7000 portugalskih, evropskih in afriških državljanov.
