Piše: Blagovest.si
Za gnostike in gnosticizem ste verjetno že kdaj slišali. Gre za že star pojav, ki so ga beležili že v antičnem času. Pomeni pa tiste, ki posedujejo skrivno znanje, tj. gnozo.
Kot navaja Wikipedia, je gnosticizem filozofsko in versko gibanje, ki je bilo najbolj razširjeno v grško-rimskem obdobju v drugem stoletju po Kristusu. Gnosticizem se je v svojih začetkih napajal iz mnogih religij, prav tako pa tudi vplival na mnoge od teh. Tudi na krščanstvo.
Kljub temu pa je v kasnejšem razvoju Cerkev zavrnila gnosticizem, saj je dajal velik poudarek na odrešitveno moč ezoteričnega znanja, ne pridobljenega z učenjem ali z empiričnim opazovanjem, ampak z »božjim razodetjem«. Šlo je namreč za izrazito samoodrešenjsko agendo, ki je zavračala potrebo po Odrešeniku, to je Jezusu, ob tem se je naslanjalo tudi na dualizem (več TUKAJ). V novejšem času se je gnosticizem uveljavil preko novodobne »koktejl« duhovnosti, ki se naslanja na izročilo azijskih verstev (hinduizem, budizem), vendar pa se je pojavil tudi v nekaterih psevdo-krščanskih ločinah (Zlati rožni križ, Bela gnostična cerkev, itd.). Zanimivo, da med vrsticami ideje gnosticizma promovira tudi znana pripoved Richarda Bacha »Jonatan Livingston Galeb«.
Seveda je najprej potrebno razčistiti, da znanje, spoznanje samo po sebi ni nič slabega. Tu pa ne gre več za klasično znanje, ki je posledica učenja, ampak za (samooklicano) božje razsvetljenje. To pa je že drža, ko se mimo Božje volje postavimo v vlogo nekakšnega preroka, ki ima pravico druge poučevati, da imajo samo dve možnosti: ali mu sledijo ali pa bodo za vedno ostali v temini nevednosti in slepote. A kdor tako ravna, zagotovo zelo slabo pozna preroštvo Stare zaveze, kjer je bila poklicanost v preroštvo povezano s silovitimi odpori in osebnimi težavami. Jeremija je preklinjal dan, ko se je rodil (prim. Jer 20,14), Elija, največji prerok Stare zaveze, pa je želel umreti, ko je bežal pred kraljem (prim. 1Kr 19,14). In vendar so vsi ti preroki na videz delovali zelo spontano, brez jasnega zavedanja, da so »nekaj več«.