Piše: Jana Chalopková
Počasen odhod zime in začetek toplejših spomladnih dni naznanja tradicionalno pustno veselje. Pusta slavimo med božičnim postom in Veliko nočjo, letos med 7. januarjem (po Treh kraljih) in 13. februarjem. Pustne zabave so različno dolge, ponekod trajajo le dan, drugod cele tedne. Organizatorji se medsebojno tudi usklajujejo, da bi obiskovalcem omogočili spremljati več ogledov in zabave. To omogoča tudi bližnjim in daljnim sosedom medsebojno spoznavati kulturo.
Staročeški pust v Hlinsku je bil leta 2019 vpisan v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Odvija se v skanzenu lesenih koč na Veselém kopci in v bližnji okolici. Sprevod pustnih šem se po slavnostnem začetku med godbo in plesom nadaljuje od hiše do hiše, da bi lastnikom prinesel srečo, bogastvo, dobro letino in plodovitost. Godba je vesela, če pa je kdo pri hiši umrl, jo zamenja žalostna spoštljiva melodija v spomin pokojnika. Domači godbenike pogostijo s sladkarijami kot so na primer krofi in jih ogrejejo še z alkoholom. Pogostitve so deležni tudi spremljevalci sprevoda. Maškare se rade šalijo, obiskovalcem po obrazih s sajami rišejo črte, fante mečejo v sneg, lepa dekleta pa jemljejo s seboj. Med njimi najdete šaljivca, kramarja, Turka, konjederca s kobilo, laufarja in slamnata strašila. Ob opoldanskem koncu povorke sledi branje pustnega testamenta, ki obsega grehe, poosebljene v maski kobile. Njenemu porazu je posvečen ples mask, ki predstavlja konec vsega slabega in začetek nove čiste dobe.
V Pragi organizirajo pusta posamezne mestne četrti s svojimi sprevodi, vendar se je letos glavno dogajanje s pohodom na dan sv. Valentina odvijalo v parku Winterwonderland v Letňanich. Najlepši je bil pogled nanj v večernem času, ko so pred temnim nebom na vrtovih zažare kreacije blestečih makov, zvončkov in vrtnic. Sneženi mož vodi obiskovalce mladega srca po afriškem safariju, morskih globinah in tropskih vrtovih s papigami. Magično atmosfero grajskih stavb, na katere so projecirane laserske podobe lahko doživite tudi v gradu Laxenburg nedaleč od Dunaja.
Beseda karneval vsakega najprej spomni na Benetke in njen festival poln elegance in šarma. Benečani se že od 12. stoletja oblačijo v razkošne plemiške oprave, v palači Moretta je velik karnevalski ples, z vrha zvonika cerkve sv. Marka pa spušča božanski angel. Sodelujete lahko tudi na tekmovanju za najlepšo obleko in masko. Da bi skrili svojo identiteto in se lahko lotevali ne povsem legalnih dejavnosti, so nekdaj maske nosili ljudje vseh socialnih vrst. Danes te predstavljajo simbol karnevalskih proslav. Nekatere so v resnici prave umetnine.
Beneške maske so tudi častne gostje pustovanj v raznih državah izven Italije. Vsako leto se tako pojavijo v Nici na francoski azurni obali. V Franciji se karnevalske slovesnosti odvijajo nekoliko pozneje, letos med 17. februarjem in 3. marcem. Glavni trg slavnega filmskega mesta doživlja že 151. jubilejno povorko alegoričnih vozov , ki jo je najlepše videti v večernih urah. Ne smete zamuditi predvsem parade cvetja z domiselnimi cvetličnimi kreacijami, pospremljenimi z mestnimi lepoticami.
V bližnjem Mentonu se na pusta že od leta 1934 dalje slavi praznik limon (Fete du Citron). Sprva je bil namenjen le ozki mestni smetani. Danes z velikanskimi 140 ton težkimi kipi iz pomaranč in limon privablja nad dvestotridesettisoč obiskovalcev. Ne manjka niti vrtna svetlobna predstava. Evropska palača organizira razstavo orhidej, po vsem mestu pa se razlegata godba in smeh.
Če imate čas in vas ne odvrača dolga pot v Brazilijo, obiščite svetovno znani karneval v Riu de Janeiro. Na njem nastopajo profesionalne šole sambe, vendar si velja ogledati tudi ljudska festivala v obmorskem mestu Recife in v bahijskem Salvadorju. V Recifu lahko skupaj z maškarami zaplešete na ulici, v Salvadorju pa lahko spremljate tovornjake z domačimi popularnimi pevci, ki ob spremljavi svojih navdušencev ves teden krožijo po mestu. Ker se zlasti v nočnih urah veliko pije, ni odveč skrb za lastno varnost. Rio in Sao Paulo sta predvsem gledališči. Gledalci povorko posameznih šol spremljajo s tribun. K edinstvenemu plesu tropskih ritmov sambe, ki za vse življenje predstavlja edinstveno doživetje, se lahko priglasi vsak. Priprave, vključno s šivanjem kostimov, trajajo nekaj mesecev in so hkrati dobrodošel dohodek za najrevnejše prebivalstvo. Karneval zato ni le zabava, temveč ima tudi pomembno socialno funkcijo.
Kdor pa je ostal doma, si je lahko ogledal pustno rajanje tudi v Sloveniji. Obiska so vredni predvsem najstarejši hrušiški škoromati in ptujski kurenti. Škoromatija, ki nekoliko spominja na češke pustne sprevode v Hlinskem, je že od leta 2012 na seznamu unescove nesnovne kulturne dediščine. Maske simbolizirajo boj dobrega z zlim. Na pepelnično sredo slamnatega kralja karnevala pokopljejo na svet kraj za vasjo. Ker predstavlja vse slabo, kar se je dogodilo v mestu, ga je treba sežgati. Njegova duša odhaja v nebo kot kobile na Češkem. Od njega ostaneta le še pepel in saje. Hitro pride pomlad in z njo, upajmo, tudi boljši časi.
