Na kongresu so se znašli zbrani,
raznih vrst, a istega mišljenja,
da je boj gibalo njih življenja,
zbrali so se skupni stvari vdani.
Orangutan jim je spregovoril,
kot na Borneu je završalo,
opici se mikrofon je dalo,
zbrane bratce ko je nagovoril.
»Vsi smo, veste, isto pokolenje,
le da eni tu ste pavijani
pa gorile in šimpanzi zbrani,
vsi za isto dali bi življenje.
Opičnjakov vodi preživetje
vse nas, če kdo misli, da le mene,
vsi smo delček ene, iste scene,«
orangutan se je spustil v dretje.
»Bratci, le zakaj se mi borimo?
To je vendar vsem kristalno jasno,
jaz pa vendar bom zatulil glasno:
Da svoj dom in rod obogatimo!
Eni ste med nami prav pritlehni,
toda mi enakost naredimo,
če bo treba, gene presadimo,
v borbi vztrajamo zato nenehni.«
V boju za razvoj da naj se vztraja,
oni vsi za stopnjo se borijo,
upajoč, da kdaj jo doživijo,
evolucija še vedno traja.
Stopnja ta je znana, socializem,
po katerem so ljudem enaki,
a betici jasno je prav vsaki,
zoper njih da dela darvinizem.
