Človeške žrtve Aztekov, ene najbolj razvitih civilizacij predkolumbovske Amerike, so bile očitno veliko bolj razširjene in grozljive, kot je bilo sprva mišljeno, so razkrili arheologi. Leta 2015 so arheologi iz mehiškega Nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino prišli do odkritja srhljivega stolpa s človeškimi trofejami blizu glavnega azteškega templja Templo Mayor v prestolnici Tenochtitlan, kjer je nastala mehiška prestolnica Ciudad de Mexico. Arheologi poudarjajo, da najdba predstavlja le vrh ledene gore.
Po besedah arheologov je namreč najdba z lobanjami predstavljala le majhen del masivnega stolpa lobanj, znanega kot Huey Tzompantli, v velikosti košarkarskega igrišča.
Nova raziskava počasi razkriva širok obseg človeških žrtev, ki so jih izvajali v čast bogov. Po navedbah nove raziskave v Science so ujetnike najprej odpeljali v glavni tempelj Templo Mayor, kjer jim je svečenik odstranil srce. Trupla so bila nato obglavljena, svečeniki pa so zatem z glav odstranili kožo in mišice. Ob straneh lobanj so izvrtali velike luknje, kar jim je omogočilo, da so jih nataknili na velik lesen drog. Ti drogovi so bili nato postavljeni na velikanski regal, postavljen pred Templo Mayor, piramido z dvema templjema na vrhu.
Foto: Twitter
Stolp sestavljalo kar 130 tisoč lobanj
Po mesecih in letih izpostavljenosti soncu in dežju bi začele lobanje razpadati na koščke in izgubljati zobe in celo čeljusti. Na tej točki so lobanjo svečeniki zato odstranili z namenom oblikovanja maske za darovanje, ali pa so jo uporabili kot “malto” za oblikovanje stolpa lobanj. Po ocenah naj bi stolp sestavljalo kar 130 tisoč lobanj, kar nedvomno priča o krutosti Aztekov.
Foto: Twitter
O obstoju zgradbe lobanj je v zgodovinskih virih govoril tudi Andres de Tapia, španski vojak, ki je spremljal konkvistadorja Hernána Cortesa pri osvojitvi Mehike leta 1521. Zapisal je, da je preštel več deset tisoč lobanj, ta objekt pa je nato postal znan kot Huey Tzompantli. Sicer pa so lobanje Azteki obravnavali kot semena, ki bi zagotovila nadaljnji obstoj človeštva, in kot znak življenja ter regeneracije, kot so prvi cvetovi pomladi, verjamejo arheologi.
N. Ž.
