-3.1 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

Slovenija praznuje: Kaj je danes drugače kot pred 27 leti?

Danes praznujemo dan državnosti, dan, ko je Slovenija postala neodvisna država, rojstni dan slovenske države torej. Pred 27 leti je bil čas slovenske osamosvojitve, vojne za Slovenijo in prizadevanj za mednarodno priznanje ter plebiscita.

Nekdanja skupna država, SFRJ, je bila ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja na manj kot tretjini povprečja razvitosti zahodne Evrope, Slovenija, ki je bila njen najrazvitejši del, je bila na okoli 40 odstotkih.

Po osamosvojitvi so se stvari spremenile, kljub temu da je bilo v tistih letih težko, saj je samostojna država izgubila nekdanje skupne trge, velik del gospodarstva se je znašel v šoku.

Vendar so se stvari postopoma uredile, ob koncu leta 2008 smo že dohitevali povprečni standard zahodnih držav.

Vmes smo leta 2004 postali del Evropske unije, nato smo 1. januarja 2007 prevzeli evro in s tem postali še del evropskega monetarnega evroobmočja. Leta 2008 je Slovenija uspešno predsedovala Svetu EU. Postali smo članica zveze Nato. Vstopili smo tudi v schengensko območje.

Standard Slovencev se je bistveno povečal.
Po kazalniku kupna moč na prebivalca smo bili ob koncu leta 2008 že na 91 odstotkih evropskega povprečja. Italija, na primer, je bila tega leta na 100 odstotkih. Po tem letu pa je tudi Slovenijo zajela kriza, ki se je sprva iz finančne prelila v gospodarsko. To je spet močno vplivalo na slovensko gospodarstvo, kupna moč se je spet znižala in smo na 77 odstotkih povprečja 28 držav članic EU, kar je še vedno manj kot leta 2008. Vseeno pa je to povsem nekaj drugega kot ob koncu osemdesetih let, v času osamosvajanja, ko smo bili na 40 odstotkih.

Dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči v Sloveniji je v letu 2017 dosegala 77 odstotkov povprečja v EU-28 oz. je za tem povprečjem zaostajala za 23 odstotkov. Po vrednosti tega kazalnika so bile Sloveniji v 2017 najbližje Grčija (prav tako 77 odstotkov povprečja v EU-28), Malta (78 odstotkov) ter Poljska (76 odstotkov) in Slovaška (prav tako 76 odstotkov). Češka, na primer, nas je že prehitela.

Ko zdaj pregledujemo, kaj vse se je v teh 27 letih spremenilo, lahko ugotovimo, da je prebivalec Slovenije, rojen konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, do svoje polnoletnosti zamenjal tri valute in štiri vrste bankovcev. Zato je primerjava med povprečnimi plačami v zadnjih dvajsetih letih nekoliko težja. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 smo z jugoslovanskega dinarja prešli na slovenski tolar; ta je bil sprva tiskan v obliki bonov, šele pozneje smo dobili prave tolarske bankovce; leta 2007 je slovenske tolarje (SIT) nadomestil evro (EUR).

Več nam o nekdanjih in zdajšnjih časih pove primerjava podatkov o tem, koliko časa smo za nakup določene dobrine ali storitve morali delati v letu 1991 in koliko v letu 2017. V letu 2017 smo, na primer, za nakup kilograma črnega kruha morali delati za tretjino manj časa, za nakup kilograma sladkorja trikrat manj, za nakup kilograma kave štirikrat manj in za nakup novega osebnega avtomobila znamke Renault Clio dvakrat manj kot pred petindvajsetimi leti.

Koliko časa smo morali za nakup posamezne dobrine delati v letu 1991 in koliko v letu 2017:

Še nekaj podatkov:

BDP/prebivalca:

Leto 1991:  5100 evrov

Leto 2017: 21.000 evrov.

Celoten članek si lahko preberete na moja-dolenjska.si. Kliknite tukaj.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine