Mariborski kriminalisti so 16. maja 2018 v Ljubljani odvzeli prostost
28-letnemu Ljubljančanu, slovenskemu državljanu, ki je 13. in 15. januarjem
letos preko SMS sporočil oglaševal prodajo slovenske vinjete 2018 za
polovično ceno, oz. za samo 55 EUR.
Prav tako je na spletni strani www.hallokupon.si med drugim objavil oglas,
da lahko interesenti kupijo slovensko letno vinjeto za pol cene: “Letna
vinjeta 2018 – plačajte le 55 EUR, namesto 110 EUR!”. Pri tem je vedel, da
je oglas lažen ter da se na kontaktno telefonsko št. 0038690142820, ki je
bila premijska telefonska številko 090, ki jo je zakril z mednarodno klicno
številko Slovenije 00386, nihče ne bo odzval.
Zaradi tega klicatelji, oglaševanih slovenskih vinjet ne bi mogli naročiti,
saj mu je šlo le zato, da prejme plačilo iz naslova klicev na premijsko
tel. št. 090, zaradi česar je nastala materialna škoda v skupni višini
okrog 40.000 EUR. Pri tem se je na internetni spletni strani izdajal za
družbo Spectre International LTD iz Sejšelov. Na policijo je na območju
celotne države več deset oškodovancev podalo pisne prijave v zvezi
kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1.
Ugotovljeno je bilo, da je v omenjenem času (samo v dveh dneh) na navedeno
premijsko tel. št. 090 klicalo okoli 3.500 oseb, večina slovenskih
državljanov, ki so skupaj opravili okrog 12.000 minut klicev. Policiji je v
skladu z določili 502. člena ZKP pri operaterjih uspelo zablokirati
izplačilo vseh denarnih sredstev, ki bi jih s klici na premijsko tel. št.
oseba prejela.
Prav tako smo ugotovili, da so oškodovanci na mobilne telefone prejeli ti.
»phishing« SMS sporočilo in so klicali z namenom, da bodo prejeli vinjeto
2018 za slovenske avtoceste za pol cene. Pri tem klicatelji v SMS sporočilu
niso bili seznanjeni, da kličejo premijsko tel. št. 090. Prav tako smo
ugotovili, da so ob klicu slišali sporočilo telefonske tajnice, da naj
počakajo na prostega operaterja, vendar nihče ni prevzel klica. Večina
oškodovancev operaterjem pritožbe oz. reklamacije računa sploh ni podala,
saj so večinoma menili, da tako ali tako pri operaterju ne bodo ničesar
dosegli, zato je bolje plačati, v izogib nadaljnjim težavam, kot sta izklop
telefonske številke ali izterjava. Nekateri operaterji omenjenega klica po
seznanitvi, da gre za goljufijo, klicateljem sploh niso zaračunali, oz. so
jim odpisali terjatev. Veliko klicateljev pa tudi ni podalo prijave
policiji.
Osumljenemu 28-letniku je bilo zaseženo več elektronskih naprav, med drugim
tudi GSM GPRS 2G modem z možnostjo vstavitve 16 SIM kartic za masovno
avtomatsko pošiljanje SMS sporočil (v tem primeru »phishing« SMS sporočil).
Pri preiskavi računalnikov je bilo ugotovljeno, da osumljeni poseduje bazo
skoraj 2 milijona telefonskih številk, v večini slovenskih uporabnikov.
Osumljeni ima poleg slovenskega državljanstva tudi državljanstvo Republike
BiH, kjer si je v lanskem letu celo spremenil ime in priimek ter tako
pridobil nove uradne dokumente. Osumljeni je te dokumente uporabljal tudi v
Sloveniji pri upravnih postopkih, s čemer je dejansko v Sloveniji
predstavljal dve samostojni fizični osebi.
Moški je bil 17. maja 2018 priveden k preiskovalnemu sodniku OS Maribor, ki
je zanj odredil pripor.
Policisti so 16. maja 2018 osumljenega 28-letnega Ljubljančana zaradi
nenehnih spreminjanj naslovov bivanja prijeli na cesti med vožnjo
avtomobila. Ugotovljeno je bilo, da je policija to vozilo z osebo že
prijela v začetku meseca maja letos na Dolenjskem, ko ga je vozil brez
vozniškega dovoljenja in so mu takrat vozilo odvzeli. Vozilo je bilo po tem
vrnjeno lastniku, vendar ga je osumljeni Ljubljančan ponovno dobil v
posest. Tudi ob prijetju je ponovno vozil brez vozniškega dovoljenja,
zaradi česar mu je bilo ponovno odvzeto, in bo uveden ustrezni postopek.
Fotografije in zvočni posnetek: https://we.tl/Q2Z9y6nAC1
Ne nasedajte spletnim goljufijam. Če je predobro, da bi bilo res, potem ni!
Za spletne goljufije je značilno, da storilci ponujajo različne predmete
ali storitve po mamljivo nizkih cenah ali pa obljubljajo izredno visoke
nagrade. Najpogosteje želijo, da žrtev denar nakaže preko plačilnih
sistemov Western Union ali Moneygram, ki ne omogočajo popolne sledljivosti
denarja. Goljufije izvršujejo tudi tako, da v primerih prodaj različnih
predmetov, ki jih oškodovanci oglašujejo na spletu, pošiljajo ponarejene
dokumente in lažno prikazujejo, da so plačali kupnino.
Najpogostejši načini spletnih goljufij:
pošiljanje t. i. nigerijskih pisem – goljufi ponujajo mamljive
ponudbe o prenosih denarja, s katerimi želijo preslepiti imetnike
naključnih elektronskih naslovov, ki jih običajno pridobijo s spleta.
Pošiljatelji se najpogosteje predstavljajo kot bankirji, direktorji,
zdravniki, bolniki, vojaki, loterije … in ponujajo visoke zneske v
višini več milijonov evrov. Naslovnike zavajajo z obljubami, da bo
denar prenesen na njihov račun, vendar je treba predhodno nakazati
denar za plačila raznih dajatev, davkov, odvetniških storitev,
carine, poštnine, transporta. Za dokazovanje pristnosti žrtvam
pošiljajo kopije ponarejenih dokumentov, bančnih izpiskov, nakazil,
letalskih kart, zapuščinskih pisem. Zahtevani zneski so v začetku
praviloma nižji, če žrtev nakaže denar, pa se postopoma večajo;
goljufije pri prodaji vozil, gradbene mehanizacije, delovnih strojev,
traktorjev – pri tovrstnih goljufijah storilci na spletu ponujajo
vozila po nizkih cenah. Najpogosteje oškodovance preslepijo s tem, da
zlorabijo podatke znanih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo tovrstne
mehanizacije;
goljufije pri prodaji računalniške in mobilne opreme;
goljufije pri oddaji počitniških objektov;
goljufije pri prodaji vrednostnih papirjev in ponudbe kredita – v teh
primerih storilci ponujajo vrednostne papirje po nizki ceni ali
kredite po nizki obrestni meri. Storilci oškodovance preslepijo, tako
da ponujajo enostavno pridobitev kredita in nakazila denarja, pri tem
pa predhodno zahtevajo plačilo stroškov odvetnika, zavarovanja
kredita ipd.
goljufije pri prodaji različnih predmetov po veliko nižjih cenah od
običajne.
Nasvet za kupce ali prodajalce prek spleta
Pred sklepanjem nakupov ali prodaj prek spleta svetujemo uporabnikom, naj:
uporabljajo priznana spletna prodajna mesta,
preverijo podatke o prodajalcu/pošiljatelju ali sami vsebini
elektronske komunikacije prek spletnih iskalnikov. Z malo truda je
mogoče ugotoviti, ali gre za prevaro, saj se podatki goljufa
najverjetneje že nahajajona raznih forumih ali listah nigerijskih
pisem, ki jih z namenom osveščanja javnosti ustvarjajo nekatere
ustanove,
bodo posebej pozorni pri nakupih, pri katerih se plačila izvajajo
prek plačilnih sistemov Western Union ali Moneygram,
v primerih, ko občani prodajo premetov oglašujejo na spletu,
preverijo resničnost podatkov o samih nakazilih kupcev na svoje
transakcijske račune, preden odpošljejo predmet prodaje,
ob morebitnem oškodovanju zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo
(elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne
številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in primer prijavijo
na najbližji policijski postaji.
Nekaj preventivnih nasvetov:
https://www.varninainternetu.si/kako-se-zascititi/
PU Maribor
