Ustavna komisija DZ bo nadaljevala razpravo o tem, kako bi z dopolnitvijo ustavnega zakona dodatno zaščitila premoženje NLB pred neveljavnimi pravnomočnimi sodbami hrvaških sodišč. Medtem je pridobila mnenji strokovne skupine in inštituta za ustavno pravo, ki sicer podpirata te napore, a pod črto ne govorita v prid dopolnitvam ustavnega zakona.
Inštitut za ustavno pravo je za ustavno komisijo DZ pripravil mnenje o predlogu za začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona. Prvotno predlagane dopolnitve so po njihovem mnenju, tako kot po mnenju strokovne komisije, neprimerne. Po mnenju inštituta pa je vprašljiva tudi smiselnost alternativnega predloga strokovne skupine.
Inštitut je namreč v obširni analizi izpostavil številne vidike, ki ne govorijo v prid zapisa alternativnega predloga strokovne skupine, da se v ustavnem zakonu opredeli t.i. izjemo javnega reda, na podlagi katere lahko NLB ter sodišča v Sloveniji in v tretjih državah zavrnejo izvršljivost hrvaških sodnih odločb.
Po njihovem ni povsem nesprejemljivo, da bi zakonodajalec vnaprej določil, katere norme sodišča morajo interpretirati kot del domačega javnega reda, a gre pri predlogu strokovne skupine za določitev vsebine javnega reda z namenom preprečiti izvršitev že obstoječih pravnomočnih sodnih odločb in sodnih odločb v postopkih, ki že tečejo.
Ob tem so glede sodb v drugih državah EU dodali, da Slovenija lahko uporabi pridržek javnega reda, a to ne bo pomenilo, da morajo te države izvršitev podobnih hrvaških sodb zavrniti, tretje države pa za izvršitev hrvaških sodb uporabljajo svoje nacionalne predpise ali morebitne bilateralne pogodbe s Hrvaško in opredelitev slovenskega javnega reda nima neposrednega vpliva na njihova sodišča.