Piše: Gašper Blažič
Ko smo včeraj objavili članek o izjavah zunanje ministrice Tanje Fajon v Davosu, so nas bralci opozorili na dogodek, ki bo konec januarja v Centru urbane kulture v ljubljanski Šiški. Tam bo namreč Zveza združenj borcev za vrednote NOB obeležila svetovni dan spomina na holokavst.
Letošnja slavnostna govornica na tej proslavi bo namreč – Tanja Fajon. Kar kaže tudi posnetek vabila, ki se je pojavil na družbenih omrežjih:
Kar je svojevrstna ironija, če že ne parodija. Ne samo zaradi razvpite Moskovičeve (torej nekdanje judovske) vile, do katere se je na privilegiran način dokopala SD in je še vedno v njeni lasti (čeprav je uradni sedež stranke preseljen drugam). Spomnimo: omenjeno vilo je povojna komunistična oblast dedičem lastnikov, ki so jih umorili nacisti, zasegla. Kasneje je bila v dokaj slabem stanju prodana najprej zasebni lastnici, nato pa državi, ki je po uvedbi večstrankarskega sistema to zgradbo ponudila ZKS-SDP (iz nje je nastala SD) kot nadomestilo za nekdanjo bansko zgradbo na Tomšičevi ulici v Ljubljani, ki je danes del kompleksa Državnega zbora RS. Tam je bil namreč kar nekaj desetletij uraden sedež CK ZKS.
Kako so komunisti preganjali Jude
In ko smo že ravno pri odnosih komunistov do Judov: ne glede na dejstvo, da je iz judovstva izšlo od Karla Marxa naprej nekaj zelo znanih komunistov (denimo Lev Davidovič Bronstein – Trocki, pa Moša Pijade) je Ivan Maček Matija takoj po končani drugi svetovni vojni poskrbel za uničenje sinagoge v Prekmurju. Nasploh pa je povojna oblast plenila premoženje tudi slovenskim Judom. Pomenljiv je primer judovskega podjetnika Franca Mautnerja iz Maribora, ki je bil solastnik Mariborske tekstilne tvornice in čigar delež je po okupaciji zaplenila nemška oblast, nemški državljani pa so tako prevzeli tudi upravljanje tega podjetja. Jugoslavija je po vojni ravnala še bolj sprevrženo. Mautnerja je namreč povojno vojaško sodišče obtoževalo, da je kot član uprave odstopil in s tem okupatorju olajšal načrte, ki so vključevali integracijo podjetja v nemško vojno gospodarstvo. Sodišče tako sploh ni preverjalo vzroka odstopa članov odbora v podjetju, a na koncu so jih v tej montirani sodbi oprostili plačila kazni. Tako je bilo jasno, da je bil glavni namen zaplemba tovarne.
Podobno se je dogajalo tudi drugod. Le leto dni po koncu druge svetovne vojne in po koncu holokavsta je svet pretresel pogrom nad Judi v mestu Kielce na jugu Poljske. Tam so poljski komunisti napadli judovski center. V napadu je umrlo 42 Judov, nadaljnjih 40 pa jih je bilo ranjenih. Ta tragični dogodek je še dodatno razkril pravo naravo komunistov in spodbudil izselitev še zadnjih Judov iz takrat komunistične Poljske. Prav tako komunisti niso bili naklonjeni judovski državi Izrael, celo režimsko Delo je še v komunističnih časih poročalo o sionizmu kot o peti koloni in pri tem navajalo sovjetski armadni list Krasnaja zvezda, kjer so sionizem označili za sestavni del imperialistične zarote, je leta 2019 poročala spletna stran Nova24TV (več TUKAJ).
Antisemitizem se krepi, Tanja Fajon molči
Ob tem velja spomniti, da se je zaradi prikazovanja dogajanja v Gazi na podlagi palestinskih (beri: Hamasovih) informacijskih virov tudi v Sloveniji močno okrepil antisemitizem oz. protijudovsko razpoloženje. Pri tem očitno precej vneto sodeluje tudi SD. Omenili smo že nedavno izraženega stališča evroposlanca Matjaža Nemca, pa Mladega foruma SD, Glasa ljudstva, itd. Vsem tem je skupno, da želijo Izrael obravnavati kot genocidno državo, ne glede na to, da Hamas v Gazi celotno civilno prebivalstvo izpostavlja vojaškim napadom Izraela za živi ščit. Kar je ta trenutek daleč največja tragedija Bližnjega vzhoda, o kateri pa ne izvemo prave resnice, saj mainstream mediji v glavnem ponavljajo brutalne statistike palestinskih virov. Je pa res, kar so sicer v včeraj sprejeti resoluciji ugotovili evropski poslanci, da je bil vojaški odziv Izraela na Hamasov napad 7. oktobra lani nesorazmeren.
Nepošteno medijsko poročanje v kombinaciji s hujskaško retoriko “ponosnih naslednikov ZKS” seveda izziva vse več nasilja po Evropi. Tudi v Sloveniji. Naj spomnimo, da so zaradi nasilnih groženj morali v začetku tega leta odpovedati predvajanje filma o napadu Hamasa na Izrael v prostorih Mini teatra (predvajali so ga drugje), Judovski kulturni center pa je bil deležen vandalskega napada. S strani tranzicijske levice tokrat ni bilo zaznati obsodb tega dejanja. Prav nasprotno! Tako rekoč v istem času je poslanka Levice Tatjana Greif najavila izstop iz parlamentarne skupine prijateljstva z Izraelom, češ gre za državo, ki izvaja etnično čiščenje. Vendar se je bojkot hitro razširil na celotno koalicijo. Ko se je izraelski veleposlanik Zeev Booker sestal s parlamentarno skupino prijateljstva z Izraelom z namenom, da predstavi film o napadu Hamasa, so bili v skupini navzoči samo poslanci opozicijskih strank.
Krokodilje solze
Že lani pa je Fajonova posnela celo video ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta:
In kot je videti, je skoraj pretakala krokodilje solze. Ob vseh izrečenih besedah pa očitno ni pomislila, da se po celotni Evropi širi strah pred novo različico »kristalne noči«, vse večji pritisk propalestinskih demonstracij pa postaja nevarno okolje za evropske Jude. Naj ob tem spomnimo, da se niti Hamas niti Hezbolah, prav tako tudi ne režim v Teheranu, doslej niso odpovedali svoji največji ambiciji: uničenje judovske države, ki je bila leta 1948 obnovljena in takoj po tistem napadena. Nedavno rožljanje Irana z orožjem (rakete dolgega dosega) daje slutiti, da bi lahko v prihodnosti prišlo do napada na Izrael.
Da bo Fajonova sedaj slavnostna govornica ob dnevu spomina na holokavst, pa dejansko ne preseneča glede na to, da je glavni organizator prireditve isti kot v Dražgošah. Kjer dejansko slavijo tipično hamasovsko obnašanje neke oborožene sile. Hamas pa ni vojska, ampak teroristična združba, ki za živi ščit uporablja nič krive civiliste.
Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta sicer obeležujejo vsako leto 27. januarja, ko je tudi obletnica osvoboditve zloglasnega nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau. Poleg Judov so v njem umirali tudi številni kristjani, med drugim dve znani svetniški imeni: sv. Terezija Benedikta od Križa (Edith Stein) ter sv. Maksimilijan Kolbe.
