Piše: Mirko Macher
Knjiga, ki mi je slučajno prišla pod roke, je vsekakor odraz slovenske družbene tranzicije, ki se dogaja, in ki se nikakor noče končati, saj je ruska mafija prevzela Pučnikovo Slovenijo, botri a la Kučan in njegovo rdeče plemstvo, se je zajedlo v slovensko družbeno substanco in najeda same temelje samostojne (1991-2017) Slovenije, o čemer tankočutno in brez dlake na jeziku piše odlični poznavalec političnih in siceršnjih razmer v Sloveniji.
Analitično urejanje in kritično odzivanje na delo celjskega odvetnika in domoljuba, Bahamski dokument, Karlovšek, Igor, MK, Ljubljana 2017, ima edini cilj: osveščanje!
Morda je res tako, vendar administracija, birokracija deluje po svojem utečenem programu, vse je vpeljano, …
Neskorumpirana oblast, ki je iskreno za vzpostavitev reda, bi ga lahko vpeljala; to je stvar pristopa: zadolževanja, spremljanja, nadziranja in stimuliranja zaposlenih, tudi hitrih rotacij in nenazadnje pohvale/graje in motivacije/stimulacije za vestno in dosledno izvajano natančno opredeljeno delo. To govorim kot analitik dela v velikem podjetju.
Vse to in še več je vidnega iz slovenskih odrov, vključena je estrada, javna podjetja v lasti vsakokratne oblasti, ki se preusmerja po potrebi v različne smeri, enkrat proti Rusiji, pa proti Madžarski, … proti Vzhodu ali Zahodu, vsi stiki so visoko sofisticirani, umerjeni do potankosti, do poslednjega centa, vsak dobi svoje, … in življenje teče v miru, slogi in harmoniji …. Le na zunaj se ustvarjajo umetni viharji, strele sekajo v vrhove, pa vendar, ruski model demokracije je ukoreninjen v slovensko substanco, v živo tkivo. Žalostno! Je potrebno še kaj dodati, vsaka beseda je odveč, ker ni volje vladajočih, da bi bilo drugače, da bi se materializirana birokracija podredila demokraciji, pošteno plačanemu delu in blaginji vseh poštenih in delovnih, seveda tudi s solidarnostjo pomoči potrebnim, …
Bahamska investicijska agencija, priljubljena finančna destinacija na Tajskem, globalna oaza za pranje tudi slovenskega javnega denarja, kjer se je omastila marsikatera slovenska vlada ali njeni politični derivati. Itak!
Marsikaj se govori med posvečenimi finančnimi (borznimi) analitiki, ki z notranjimi informacijami zanesljivo, z veliko verjetnostjo dogajanja sprememb na kapitalskem trgu pravočasno plasirajo vroče informacije zanesljivim kupcem, s katerimi se da zaslužiti od provizij zaslužka …
Ja, za takšno tankočutnost je potrebna kognitivna in mentalna zrelost ter aplikativna oprema in algoritemska prilagojenost, ki odreagira v trenutku … Vse se dogaja v živčni borzniški histeriji, ki jo lahko gledamo v živo na borznih portalih gibanja kapitalskih trgov …, če nismo v živo vključeni kot bogatuni iz Slovenije, ki se prerivajo na parketu svetovnih borz z državnim premoženjem za zasebne žepe … A, ne?
Neuradna pralnica javnega denarja se dogaja v pisarnah vsakokratne slovenske vlade, ministrstev, skorumpiranih pisarnah skorumpiranih referentov, …
Kaj se da odkriti, razkriti? Vse! Ampak, do bo razkrival svoje rabote, rabote bodočih kokoši, ki nosijo zlata jajca?
Kako varna je slovenska denarna finančna oaza, pralnica denarja, ve le ruska posredovalnica, ki je znana tudi prebrisanim evropskim birokratom (evrokratom). Putin je finančna kretnica in trigger hkrati, z močjo svetovnega bančnika, ki ima zveste pomočnike povsod, največ v največjih bančnih sistemih, v: ZDA, Švici, v židovskih globalnih bančnih sistemih, … , ki prikrito delujejo tudi v svetovnih inštitucijah: OPEC, WHO, …, ja, tudi ZN, …, in ki nadzirajo delovanje sistemov z lojalnimi algoritmi finančnih distributerjev. Kako predvidljivo, a hkrati nedosegljivo!?
Koliko evropskih voditeljev preteklih, sedanjih vlad, drži za goltanec Putin? Nadzor je povsem paraliziran, popolnoma onemogočen!!!
Ali lahko to finančno anomalijo lahko reši digitalni denar, kripto valuta? Rad bi odgovoril: DA, ampak to bo mogoče le, ko se bo ta Svet združil proti skupnemu sovražniku, UNIČENJU ŽIVLJENJA NA ZEMLJI.
Je za to že čas???
Kako daleč gre lahko zadeva, ko je bila na oblasti ptica kot je finančno napol pismena računovodkinja AB, neodgovorna predsednica 11. Vlade RS (20.3.’13)? Zelo, zelo daleč, ko pomislimo na pranje iranskega denarja, na nateg lastnikov državnih obveznic, …, kaj ljudje sploh vemo …
Za njo je, zaradi notranjih bojev Jankovićeve Pozitivne Slovenije (kako ironično), prišel MC, SMC, ki je obljubljal pravno in transparentno delovanje struktur države, …
Dr. Rado Pezdir: Pranje denarja in financiranje iranskega terorizma bi lahko ogrozila stabilnost in delovanje osrednje banke Slovenije in škodila mednarodnemu ugledu države.
Kot kaže kronološka slika vladanja, pa je kljub vsemu 15. Vlada MC vsaj poskusila narediti red. Pa kaj, ko je po drugi strani MC sodeloval pri nedemokratični odstranitvi JJ-ja pred volitvami 2014, s tako imenovanim Velikim pokom, za katerim stoji bivši predsednik KPS, MK, ko so JJ-ja spravili ponovno za zapahe, po vrenju maja 1988., ko ga aretira jugoslovanska SVD, po sojenju v aferi Patria (Janša zapro na Dobu, 20.junija 2014), in ga s tem onemogočili pri demokratičnih volitvah 2014, po katerih prevzame oblast SMC in MC, ustavni pravnik, v času, ko se dogaja ta naša zgodba in finančne nečednosti.
- Vlada RS: Alojz Peterle (1948-), Demos, (16. maj 1990-14.maj 1992)
- Vlada RS: dr. Janez Drnovšek (1950-2008), LDS, (14.maja 1992-25.januarja 1993)
- Vlada RS: dr. Janez Drnovšek, LDS, (25. januarja 1993-27. februarja 1997)
- Vlada RS: dr. Janez Drnovšek, LDS, (27. februarja 1997-7. junij 2000)
- Vlada RS: dr. Andrej Bajuk (1943-2011), NSi, (7. junij 2000-30. november 2000)
- Vlada RS: dr. Janez Drnovšek, (30. november 2000-19. december 2002)
- Vlada RS: Anton Rop (1960- ), LDS (19. december 2002-3. december 2004)
- Vlada RS: Janez Ivan Janša (1958-), SDS, (3. dec. 2004-21. nov 2008)
- Vlada RS: Borut Pahor (1963- ), SD, (21. nov. 2008-10. februar 2012)
- Vlada RS: Janez Ivan Janša (1958), SDS, (10. febr. 2012- 27.februar 2013)
- Vlada RS: mag. Alenka Bratušek (1970-), PS, (20.marec 2013-13. julij 2014)
- Vlada RS: dr. Miroslav Cerar (1963-), SMC, (8. sept. 2014-14-marec 2018)
- Vlada RS: Marjan Šarec (1977-), koalicija: LMŠ, … (13. sept. 2018- 29. januar 2020)
- Vlada RS: Janez Ivan Janša (1958-), SDS, (13. marec 2020-1.junija 2022)
- Vlada RS: dr. Robert Golob (1967-), GS, (26.januar 2022- )
Volitve 15. vlade RS so bile, milo rečene, prevara volilnega telesa, sam osebno menim, da je šlo za državni udar z vsemi značilnostmi, ki jih pozna teorija po definiciji državnih udarov (glej: državni udar s pomočjo ljubljenega vodje).
Na volitvah v DZ RS leta 2000 sem sodeloval, mag. Mirko Macher, kot predsednik Demokratske stranke Slovenije-DSS, ki je prejela okrog 0,9 % glasov, 8000 +.
Te volitve, 2000, so bile volitve prevar, političnih satelitov in podtikanja volilnih merilcev tipa Niko Toš – t.i. vox populi, ki je z algoritmi »ustvaril« volilne rezultate. … K sodelovanju in z izvoljivim poslanskim mestom, sta me vabila, v imenu eldeesa, Pavle Gantar in Igor Bavčar, vendar sem prijazno, »politično« nagovarjanje k sodelovanju, DSS: LDS, zavrnil.
To je ena plat medalje, druga pa je sodstvo, pritožbene inštance, saj niti sodniki niso imuni, tudi oni so krvavi pod kožo, siti teh bedarij, v katerih morajo stalno igrati grešne kozle.
Hvala lepa, raje bleknem kakšno neumnost in sem do konca življenja preskrbljen, in si podaljšam to bedno življenje s kakšnimi priboljški ….
Ljudje niso nori, če je samopostrežba denarja pred nosom. Kakšna morala, dajte no … ko pa je temeljna vzgoja in izobraževanje popolnoma zatajila že pri malčkih, ko jih načrtovalci prihodnosti, ideologi rdeče zvezde pitajo z osnovami nepoštenja že od jaslic naprej … Vrednote katoliške vere, domoljubja in rodoljubja nimajo več pravice do domovinske vzgoje otrok, saj jih sistem že takoj vsrka in usmeri …
Je pa še en vidik, levičarska sodna oblast, ki generira nove in nove levičarje v svojih vrstah, ima dvojne vatle, običajno se seznami potencialnih obdolžencev generirajo za leta naprej, tako da osveščeni in posvečeni v sodstvu točno vedo kako se odločati … Res, bedna pravna država vedno poskrbi tako, da je prav za njene upravljavce..
Janez Ivan Janša, nima niti teoretične možnosti, da bi na sodišču naletel na naklonjenega sodnika oz. sodnico. V bistvu je stalna stranka sodnega sistema.
Zanimivo. Tajkun je imel dve hčeri, prvorojena je bila Andreja, pravnica, tožilka, ki se je odločila, res neprostovoljno, odpreti odvetniško pisarno in zastopati očeta, in drugo hči, sposobno računovodkinjo v njegovih podjetjih in borzno mešetarko, Rusinjo, katere mater so ji ubili poklicni morilci v Rusiji. No, Andreja je dobila za življenjsko popotnico od očeta sto milijonsko fundacijo, tako da ji je (bila) prihodnost vnaprej postlana z debelo finančno odejo.
Mislim, da to pisateljsko delo ni popolnoma fiktivno, saj je avtor celjski pravnik, kot pravi zase, da je domoljub, ki je napisal to delo z razlogom osvetljevanja nečednih poslov.
Kakor koli, povsod je isto, denar ima sledilce, ki ne izpustijo nobene priložnosti, če so pri roki potomci, še toliko bolj. Prizadetost ob napadu na hči, na slovenskih tleh, je tajkuna podrla. Spoznal je kako majhno vrednost imajo vsi milijoni, vsa podjetja, vse borzne špekulacije, … izgubil je rusko ženo, tokrat je bila na udaru hči, kaj, kdaj in kje ga lahko doleti karkoli že, ni mogel tudi približno predvidevati še manj slutiti, ostalo je le še prigrabljeno bogastvo in bedno življenje v negotovosti, v izsiljevanju, nasilju …
Dokler bo prisega le goli formalizem, brez posledic za posameznika, ki to zavezo, zaprisego, zavestno prelomil, zlorabil za sebične, koristoljubne in ne vem kakšne podle cilje, delovanje proti državi, … potem je institucija povsem odveč, potem ne potrebujemo varovanja pravne države, ampak namesto policije, tožilstva, sodstva samo samodržca avtokrata, osebo, ki bo vsemogočna in sposobna čistiti oporečnikov, motečih osebkov, skratka eksekucijski vod za deratizacijo in defašizacijo, za evtanazijo onemoglih in ubogih, revežev, klošarjev, invalidov vseh vrst …
Očitno je vladanje, bolje obvladovanje pravne države, preko tožilcev vroča tema tudi dandanes, saj se prav sedaj bije politični boj med pozicijo in opozicijo, ki se še kako zavedata tega; Janša (SDS), ki je trenutno v opoziciji, ni neumen, verjetno je tudi sam imel podobne skušnjave, pa vendar … Deisinger, bivši predsednik ustavnega sodišča (US RS) predlaga, namesto večine za potrjevanje predlaganih tožilcev s strani Državnotožilskega sveta v Državnem zboru (DZ RS), dvotretjinsko večino poslancev, kar pomeni da bi vsakokratne tožilce morali potrjevati soglasno, opozicija in pozicija skupaj. To je to!
V našem primeru, v tem Karlovškovem pisanju, je bil državni tožilec ključen v zadevi ovadenega tajkuna, saj ga prav posebej ni maral, namreč, tajkunova hči Andreja je bila hkrati tudi tožilčeva pastorka, odvetnica svojega očeta v tem procesu …
Nisem poznavalec, da bi zadevo lahko okvalificiral kot družinski incest v vseh ozirih: finančnih in pravnih, da ne govorimo o sociološko socialnih: o družinskih zadevah in barantanju med družinskimi člani z javnim denarjem vseh Slovenk in Slovencev. Sprevrženo, človeku gre na bruhanje. No, slovenski želodec prenese marsikaj, tudi potrpi in odpušča grehe barabam. Ja ja, Slovenija je postala raj za mafijske botre iz vseh vetrov, od ruskih, črnogorskih, italijanskih, srbskih, albanskih …, ki so postali le še postreščki slovenskim finančnim velemojstrom, ki jih usmerja rdeči škrat iz boljševistične akademije …
Bančnica se je pred kamerami najprej hvalila, kako da so slovenske banke poštene in transparentne in nato pred javnostjo lagala, kako da banke niso nič vedele projektu švicarski frank (CHF), čeravno so sodelovali pri načrtovanju singapurske sheme, dolgoročnega napada na bančne komitente, kreditov lačnih Slovenk in Slovencev, ki so, v času konverzacije slovenskega tolarja (tolar) v evre (€) in pričakovane (načrtovane) hitre spremembe tečajev, rokohitrsko zaslužili stotine milijonov naivnih kreditojemalcev. Ja, tudi moje žene, ki doslej ni znala povedati, kdo jo je napeljal na čudežno denarno valuto sreče in blagostanja, bančni catch the cash (ujemi denar). Kako, da je to lahko vedel slovenski tajkun par excellence?
Ostala sva brez vsega!
Ja, Slovenija, mafijska oaza, dovoli ruski mafiji, da se sprehaja po nam ljubi deželi, najbolj varni državi na svetu, lepo vas prosim. Tak je le zunanji vtis, za to skrbijo rdeči baroni in njihovi služabniki, preoblečeni v poslanske bele ovratnike, ki v parlamentu legalizirajo vse, kar se mafijskega dogaja z dovoljenjem rdečega škrata, Putinovo podaljšano roko prve slovanske bančne ekspoziture v Sredozemlju, ruske depandanse in finančnih dač razpršenih po Sloveniji.
Rad bi poudaril le, kako je slovensko podzemlje zvezano s slovansko dogmo. V bistvu je del vzhodne slovenske entitete dejansko že zraščen z materialistično miselnostjo, kjer moralne vrednote, ki oplajajo umetnost in duhovno izraznost, izgubljajo svoj ponos v materialnih dobrinah, ko se slovensko znanje in kultura poslovno in estradno prostituira na ruskem trgu, kjer se napajajo in oplajajo nove in nove kali politične odvisnosti.
Je to, kar živimo, res še slovensko ali si samo še domišljamo? Ali pa smo se Slovenci že popolnoma sprijaznili z vzhodnjaškim parazitiranjem na našem ozemlju, nad onaniranjem na duhovno matico alpskega ledinstva, kjer je vzklila triglavska roža, ko na gorski polici umira zlatorog ob milih in otožnih zvokih iz doline, ko vleče meh postarani očak, ki zapušča gorske črede redkim potomcem, medtem ko iz jedrskih silosov grozijo proti Evropi usmerjene konice ruskega psihopata …
Ne skrbi me toliko nemška pedantnost in tehnično znanje, ruska razprostranost in napihnjena moč. Rusko vdanost v usodo pravzaprav ne razumem, saj so le osredotočeni k stalnemu asimiliranju vzhodnih entitet, ki so jih, in jih zopet nasilno in prisilno vključujejo v Putinovo sovjetsko kompozicijo.
Resno pa me skrbi, da kranjska delavnost in poštenje, ki so nam jo zapustili naši predniki, ne bo zaman, da to ne bo več vrlina, ki je vedno doslej kalila le dobro letino, če niso prevladale vojne ali vremenske neprilike. Skrbi me tudi Prešernova in Cankarjeva duhovna zapuščina, ki sta jo tenkočutno zapisala s pristno kranjsko besedo, da ne bi potomci več čutili potrebe po ohranjanju vsakršne zapuščine novim in novim generacijam, kot so že tisočletja odgovorno to počeli predniki.
Je to stok slovenske umirajoče duše iz globine zavedanja?
Obramba tajkuna, sorodnika, očeta, je vsekakor pravni incest, kot sem že zapisal, saj se to lahko dogaja le v Sloveniji, kjer je vse pod nadzorom nekdanje nomenklature, ki se je vzpostavila nazaj, in ki nič ne prepušča naključjem. Veliko botrov ima svoje pisarne višje in višje v nebotičnikih rdečega zla … Za tisočletne blagajne in finančno nesmrtnost je poskrbljeno, le še redki bedaki se zaganjajo … psi lajajo, karavana pa dolgočasno in brezskrbno caplja naprej, v nedoločeno prihodnost ...
Scenarij pa je itak predvidljiv: Dobro prevlada nad zlom!
No, ta Rus, ki me spominja na ljubljanskega rusofila, šerifa Zorana, z usti razpotegnjenimi do ušes in telečjim pogledom nevedneža. Zanimivost je, da ta kreatura od človeka obvladuje slovenski politični in pravni prostor, ko se arogantno obnaša do AR, za zapahe pošlje IB, verjetno tudi JJ-ja, in ki se udeležuje vseh prvomajskih in dražgoških praznikov, z roko v roki rdečega škrata, skratka, ki ožuga RG, in se ne zmeni za slovensko sodstvo …
Tako nekako ta ruski Mihail hara po svobodnem slovenskem ozemlju kot človek samohodka, ki bi z brezizraznostjo na licu izstrelil radioaktivni projektil direktno v slovenski parlament, če ne bi imel od njega danih privilegijev, kot si jih lahko nada le ruski ovaduh in/ali varnostnik s kagebejevskim bečem na zavihku slovenskega ogrtača.
Makroekonomski vidik teh transakcij za Slovenijo, na dolgi rok, predstavlja drobiž, tako da ne bo pomote. Davkoplačevalcem se niti ne sanja, kaj se resnično dogaja. Slovenci so delovni in pošteni, mar ne? Bo že! Poleg tega ima Slovenija v portfelju naravna bogastva, bodo pač zrasle po slovenski zemlji ruske dače … tudi davkoplačevalcev ne bo nikdar zmanjkalo, saj nas je kot rusov, skupaj z njimi!
Tajkunov cinizem je preblisk čutenja moči, ki pa je le privid, zunanja fasada, za katero se skriva strah, nemoč, rušenje življenjskega ravnotežja, notranje razjedanje prenažrtega organizma, nafilanega z vsemi mogočimi substancami za haluciniranje o sanjski prihodnosti, samo ena velika samoprevara, … in tega se je hudičevo dobro zavedal. Lahko je le še igral srečno in bogato življenje, saj je bil le še gmota propadajočega mesa, ki brezčutno vegetira.
Vse bogastvo tega sveta bi dal za notranji mir, za prijateljski razgovor ob kofetu, za spoštovanje in ugled v soseski, v pošteni službi … kako prevaranega se je počutil v sebi, ni mogel zaupati nikomur.
Ta knjiga je knjiga, ki je bolj ali manj odraz slovenske tranzicijske resničnosti, ki je skotila tajkune kot brezosebna, brezčutna bitja, ki vegetirajo in se prekladajo iz kota v kot, odgovarjajo le še hinavskim prijateljem in lažejo svojim narcisoidnim pogledom v ogledalu ničvrednosti.
No, o starih kadrih, komunistični nomenklaturi pa itak ni vredno izgubljati časa in prostora, govno se bo posušilo samo od sebe, nobene lustracije ne potrebujejo, da bi se objokavali in zvračali pozornost drugam, proč od sebe. Upajo naj le, da bodo njihovi potomci živeli v relativnem miru ter imeli priložnost začeti znova, …To je možno, ob zavedanju, da so podedovane finančne blagajne polne uzurpiranega bogastva slovenskega naroda in ga pri polni zavesti vrnili v slovenske solidarnostne sklade, v spominske depoje v zadnjem stoletju pobitih in izropanih delovnih in poštenih Slovenk in Slovencev.
Še kako so se ti kvazi poslovneži zavedali svoje smrtnosti, ob morebitni ekskavaži.
Slovensko združenje ruskega prijateljstva je združba lažnih kulturnikov in bogatašev, ki bi morali klečati pred slovenskimi preiskovalnimi organi, od policije, tožilstva do sodstva. Pa se bo to kdaj zgodilo? Njihova srečanja pri ruski kapelici, kažejo na to, kako si slovensko-ruski ugledneži delijo, v bistvu zlorabljajo državna odlikovanja kot krinko za javnost , … in kako poveličujejo lažno zgodovino kot paravan latentnega prilizovanja in kultnega sožitja, …, vse je ena sama velika prevara, zato pravim, da je Slovenija postala ruska depandansa, ki nima niti hrbtenice niti domovinskega srca, je samo ena zlagana slovanska dogma, poveličevana od sazujevskih parazitov, ki zajedajo, skupaj z njimi, slovensko zdravo jedro, narodno substanco, kar jo je še ostalo in se ni prodala za hudičeve novce.
Slovenski raziskovalni in javni mediji molčijo, ne zamudijo pa nobenega prdca Janeza Janše, osamosvojitvenega junaka, da ga ne bi blatili, sprehajali po slovenskih sodiščih, ga globili in črtili vsevprek, ne glede na vse grožnje s smrtjo, ki jih vsakodnevno prejema kot po tekočem traku iz partijskih pisarn rdečega škrata in ruskih dač, ki so raztresene po ljubi nam domovini … Glejte eno takih, npr. Škrabčev Beli dvor na Bledu, ki je kupljen z beloruskimi krvavimi novci.
Sramota!!! Kaj sploh je še ostalo od slovenske, Pučnikove države?
Človek se vpraša, kakšni ljudje nas obkrožajo, ali je v tej družbi sploh še kaj svetega. Kdo je vzgojil ta družbeni izmeček, za kakšne namene in komu v čast?
Menim, kot sem pisal že v svojem magistrskem delu, vzgoja in izobraževanje, že najmlajših, mora biti v rokah slovenskih naravnih elit: rodoljubov in domoljubov, strokovno najsposobnejših in moralno zglednih ter vzgojno izobraževalnih ukoslovcev, didaktikov.
Komentar je odveč, saj je jasno vidno, da je konec sojenja zrežiran že na samem začetku, kar pomeni, da je celotni proces zrežiran, posmeh pravni državi, ki je to le na papirju, čeravno formalnem. Na srednje dolgi rok je Slovenija mrtva država, nesposobna samostojnosti, pa čeprav znotraj Evropske unije, ki naj bi jo ščitila.
Ljudstvo: drobne entitete so med seboj sprte, neiskrene druge proti drugi, kar pa je najhuje, ideološko razklana na dva dela na zahodni – proevropski in vzhodni-proruski del. Vztrajanje pri takšnem ustavnem modelu, ki se ga ne da izvajati je politično nesmotrno, v bistvu gre za samomor naroda, ki se sprevrača v sociološko motnjo s posledicami nemirov, anarhizma, korupcije in degradacije družbenih procesov.
Hudo!
Rešitev: *!*? Kranjska (avstroogrska Vojvodina Kranjska), Štajerska in Koroška se priključijo avstrijskemu pravnemu redu kot dežela, ki je nekoč že bila. Primorska z Istro se priključi Italiji, katere del je tudi že bila, Prekmurje pa Madžarski, tako bo najbolje za ljudi in geostrateški mir v tem delu Evrope, tudi rusko- srbski hegemonizem ne bo mogel več izigravati političnih procesov in napenjati mišic ter stalno pogrevati neko nacionalno fiktivnost, slovansko dogmo, umetno paradigmo, ki z realnostjo nima nič skupnega.
Zavedam se radikalne kritike iz obeh strani! Čas bo pokazal, ali sem imel prav.
Ja, Slovenija je že druga Švica, samo da bi radi z njo upravljali ruski oligarhi, srbski nacionalisti in slovenski tajkuni v imenu slovenskega ljudstva, ki pa naj bi imel privilegij delati in varčevati za mafijske združbe, in ki naj bi na ljubljanskem magistratu v kratkem ustanovili jugoslovensko kneževino z beograjskim pedigrejem kot beograjski pašaluk, podoben petstoletni prevladi Turkov, ko so vladali Srbom, le da bi tokrat zavladali na Slovenskem ponovno z dinastijo Karadžordževićev, ki so se medtem že toliko evropeizirali, da bi Slovenceljne vodili po mili volji sem ter tja, kamor bi hoteli, po možnosti na mafijska delovišča v Sibirijo …
Kakorkoli, značilno za tajkune na Slovenskem je bilo, da so kupovali obubožana podjetja z nepremičninskim kapitalom in jih do konca izželi, delavce pa okradene možnega poplačila dolgov poslali vegetirati na zavod za zaposlovanje. Ta tehnologija akumuliranja nepremičninskega kapitala se je večinoma obnesla brez posledic za tajkunske barone (Lah, Musar, …). O njih se je nekaj malega pisalo, še prej utihnilo, tranzicijskih zgodb je preveč, da bi se jih kdo resno lotil, še najmanj t.i. raziskovalni novinarji, ki se bojijo za svoje riti in se prilagajajo novim stanjem zadovoljni z drobtinami, ki padajo od miz novodobnih bogatunov. Glej primer Vuković: dr. Golob in njegov Gen I., in vse tiho je bilo, Novo24TV, ki je o tem največ pisala, preiskuje parlamentarna komisija ….
Upanje. V bistvu je kaznovalnost le kurativni jurisdiktični poseg v svobodo človeka, ki pa brez načrtne vzgoje predšolske mladine v psihološko sociološkem smislu, tudi kulturološkem in domovinskem vidiku zavedanja pripadnosti narodne zapuščine vsakokratni slovenski generaciji, ne bo naredil napredka. Torej, ne gre le za neko trenutno materialno vrednost, ki j e bila odtujena ljudstvu, gre za duhovnost, za globino zavedanja vsakega posameznika, da ne smeš krasti lastnim ljudem, in ki morajo zato najprej začutiti korenine narodne pripadnosti. Le enotni v zavesti bomo ohranili domovino neokrnjeno in prvobitno svojim naslednikom.
Namesto ohranjanja in varovanja dediščine, pa bomo postopno izgubili pristne vire slovenske identitete, o kateri že kvazi znanstvena elita zadnjih dvesto let z nasilno indoktrinacijo spreminja zgodovinska dejstva iz zgodnje antike na slovenskih tleh (karno-venetska jedra), saj se jedro alpskega ledinstva že močno utaplja v slovanski dogmi s trditvami: slovanski jezik, slovanska mehka duša, slovanska kultura, slovansko etnično poreklo, divje ljudstvo izza Karpatov, barbari, … da o podrobnostih, ki v arheologiji in v karno-venetoloških zapisih niso izkazane kot viri avtohtonega slovenskega naroda, niti ne govorimo.
Ko sem govoril o vzgoji in izobraževanju kot temeljnemu pristopu k varovanju moralnih vrednot in poštenju kot poti k zaupanju ter razvoju medsebojnih odnosov, nisem pozabil verskega pridonosa, kjer se rojeva vzporednica v skušnjavah, odpuščanju grehov in prestopkov, in ko človek doslednost varovanja postulatov vere gleda skozi življenje, je potrebno priznati, islamska vera je na prvi pogled mnogo bolj dosledna, čeravno v mnogih primerih prakticiranja izgleda kruta in boleča, pa vendar: kje, v kateri veri, katoliški ali mohamedanski, dobi človek več vrednot kot humano bitje?
Nisem teološki znalec, veščak ali praktik, duhovnik, … Vsaka vera ima v sebi postulate kateheze, ki so jih učili Kristus, Mohamed, Buda, … Verska tradicija je vkoreninjena, preusmerjanje in prepričevanje kogar koli, ki je dedoval vero staršev, pa ni v redu. Pogled od zunaj ni avtentičen, izkrivlja pogled, saj je tradicija le v genih dedičev te iste vere prednikov. Drugače je, ko gre za vero otroka iz versko mešanega zakona, ko morata zakonca z zdravim razumom vzgajati svoje otroke, v veri, da je vsaka vera za človeka dobra, če le ne škodi komur koli, zaradi njegovega verskega prepričanja.
Histerija, ki se dogaja v Evropski uniji, seveda tudi obratno, v islamističnih državah, je pretirana, v bistvu gre za versko paranojo, versko fobijo, strah pred neznanim … Nihče ni imun pred tem občutenjem, … Rešitev je v verski vzgoji na najnižjih stopnjah šolstva, brez zastraševanja in odvračanja, ali celo napadanja pedagogov, katehetov, …
V bistvu je nauk zgodbe le en, kar pomeni, da mora biti v temelju vzgojen, saj otroci ne dedujejo le telesa in telesnih dispozicij, bolj ali manj prilagojenih okolju bivanja, veliko bolj pomembno je gensko prenašanje duhovnosti, človeških vrednot, ki se razvijajo in ki imajo katastrofalne posledice za nebogljeno dete, ki nekritično prevzema vse kar je dobrega in slabega. In to slabo, iz te zgodbe, se prenaša na vnukinjo tajkuna. Vprašajmo se, kakšen človek bo to dete? Kakšne življenjske zgodbe se ji bodo dogajale zaradi njene nezavedne preteklosti, preteklosti staršev, dedov, …
Ubogo dete, žal se ti ne piše dobro, tvoja usoda je v rokah tvojih staršev, matere in očeta. Ali bosta pograbila tajkunovo bogastvo, ali pa se iz te zgodbe nekaj naučila, in boš ti postala plemenita deklica, dekle, mamica, gospa, dama … ali pa …
Rezime. Urejanje, analiziranje knjige, ki je verni odraz dogajanja v slovenskem političnem in poslovnem svetu mlade države, ko je ta vizija zašla na slepe tire in se nikakor ne izmota iz oprijema mafijskih botrov, spočetih in rojenih v nedrih rajnke socialistične, raje recimo že v hajduški monarhistični Jugoslaviji, pa nato avnojski, kjer se je učilo, kako na hrbtu pridnih, delovnih in poštenih Slovenk in Slovencev, Kranjic in Kranjcev obogateti in se lepo imeti … Sploh druga svetovna vojna, ko so v Beli Krajini ruski komunistični agenti postavljali temelje nove jugo-slovenske države, … ko je lastništvo in podjetniška iniciativa poniknila v etatistični blagajni, kjer so nevešči boljševiki videli kapitalistično ureditev sveta kot izkoriščevalski stroj za ubijanje ustvarjalnega duha delavstva in ropanja množic, kar pa se je izkazalo za ravno obratno resnico, saj utopični socializem Engelsa in Marxa v svoji teoriji ni mogel predvideti zlobnega duha norih upravljavcev, ampak je idealiziral in soustvarjal idealiste, za katerimi hrbti se je na veliko kradlo, in se prenašalo na neprevzgojene potomce skozi nepotizem oz. negativno selekcijo, ko se je ustoličevalo na vrhu piramide rdečega plemstva, predvsem nesposobne aparatčike, sovjetskega, kitajskega, severnokorejskega, slovenskega tipa, smetane socialistične delavske avantgarde, ki naj bi vladala v imenu ustvarjalnega ljudstva na vekov veke.
Kot analitik tega dela nastopam v svojem razvoju kot: strojni tehnik, metalurg, organizator kadrovik izobraževalec, inovator in krizni manager, dolgoletni podjetnik in (so) ustvarjalec mnogih slovenskih podjetij. Kot človek s trpkimi izkušnjami slovenske politične in poslovne tranzicije, politik, pisec kritičnih člankov iz novejše zgodovine slovenskega naroda, pisec knjig, monografij (v zasebnem diskurzu, neobjavljeno oz. nezaloženo, – nezaželeno).
Mag. Mirko Macher, z.r.
Radovljica
