3.3 C
Ljubljana
četrtek, 19 decembra, 2024

Ali se splača vložiti dva milijona evrov v novo izgradnjo replike partizanske bolnišnice Franja, ki jo vsakih nekaj let voda dobesedno odplakne, medtem ko ostaja problem v ujmi prizadetih družin nerešen?

Piše: G. B. 

V soboto bo minilo 80 let, odkar je skrita bolnišnica v soteski Pasice pri Cerknem sprejela prvega ranjenca. V poletnih ujmah uničen spomenik je do nadaljnjega zaprt za obiskovalce. Obnova bo dolgotrajna in draga, želja Mestnega muzeja Idrija pa je, da bi Franjo spet odprli leta 2025 ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Ocenjujejo, da bo za obnovo verjetno potrebno celo dva milijona evrov, kar vzbuja precej začudenja v javnosti. 

Ujme so Franjo letošnje poletje ponovno prizadele, pred tem je bil spomenik močno poškodovan že v povodnji leta 2007. Zaradi povodnji in vetroloma, ki sta pustošila julija, je uničena dostopna pot, poškodovana je tudi večina barak, od tega tri v celoti. Zaradi zamude pri odstranjevanju posledic vetroloma je bil šele konec novembra ponovno omogočen dostop do spomenika, pri čemer sama pot še ni obnovljena. Medtem so sanirali zaledje soteske Pasice, za obsežnejše ukrepe pa bodo pristojni morali počakati na ugodnejše vremenske razmere. Včeraj so zaposleni iz Mestnega muzeja Idrija in župan Občine Cerkno Gašper Uršič prvič organizirali ogled za medije.

Direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač je pojasnil, da redno spremljajo stanje na ožjem spomeniškem območju Franje in o tem obveščajo vse pristojne službe. “Udeležujemo se tudi različnih strokovnih srečanj, zagnali smo tudi pobudo, da se na različnih ravneh odprejo razprave, kakšne rešitve so za to ožje spomeniško območje najbolj primerne, tudi v luči podnebnih sprememb. Želimo najti najboljšo možno končno rešitev. Naša želja seveda je, da se območje obnovi v isti podobi, kot je bilo pred naravno nesrečo predvsem zaradi tega, ker gre za pomemben spomenik, ne le v Sloveniji, ampak širše,” je povedal Kosmač. Kot je dodal, je zaveza vseh muzealcev, da Franja tudi v prihodnje ostane spomenik humanosti in vrednot, ki jih predstavlja. “Naša prva naloga je, da se formirata dva strokovna odbora za obnovo Franje, tako na ravni občine kot na ravni države. Šele ko pridobimo vse ocene in študije, lahko pripravimo sanacijski načrt,” je zaključil Kosmač.

Kot je pojasnil župan Uršič, ima Občina Cerkno potrjenih že večino članov za ustanovitev delovne skupine za obnovo Franje, ki jo v sklopu pooblastil lahko ustanovi župan. V izdelavi je tudi že geodetski načrt širšega zalednega območja, ki je podlaga za kompleksno projektiranje izvedbenega sanacijskega načrta zaledja, ki vključuje sanacijo samega plazu, mrežne ograje in odvodnjavanje dela plazu. “Zgrajena je dostopna pot do zadnjega zadrževalnika, podbetoniralo se je zadnjo pregrado, ki je bila po neurjih močno spodkopana. Zgrajena pot je osnova za sanacijske ukrepe na tem območju,” je dodal župan. Vodja enote Mestnega muzeja Idrija v Cerknem Milojka Magajne je povedala, da so se zaposleni v muzeju na okroglo obletnico pripravljali z željo, da izpostavijo pomen različnih zgodb, ki imajo še po osmih desetletjih veliko težo. Kljub zaprtju so aktivnosti, povezane s Partizansko bolnico Franja, del enega od od nosilnih projektov Mestnega muzeja Idrija v letu 2024. Med drugim načrtujejo spominski večer, posvečen bolnici, ki bo v Cerknem na predvečer kulturnega praznika. V sodelovanju s Slovenskim muzejskim društvom in Skupnostjo muzejev Slovenije pripravljajo posvet na temo upravljanja ogrožene kulturne dediščine. Po 40 letih bodo izdali nov zbornik o Partizanski bolnici Franja.

Poskrbeli so za demontažo in zaščito preostalega inventarja v barakah. Del inventarja so predstavili v rekonstruirani operacijski sobi, ki je na ogled v Cerkljanskem muzeju kot del razstave Partizanska bolnica Franja – skriti dragulj Evrope. Izvajajo pa tudi druge potrebne aktivnosti glede obnove spomenika.

Ob tem ni mogoče spregledati, da je bila partizanska bolnišnica že večkrat poškodovana zaradi povodnji. Zato se postavlja logično vprašanje, ali ne bi bilo bolj smotrno te barake z opremo prestaviti v muzej, saj bi lahko v primeru novih povodnji prišlo do nove velike škode. In seveda velja spomniti, da bo popravilo stalo več kot deset novih hiš za žrtve poplav.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine