Piše: Vida Kocjan
Konec novembra je na Brdu pri Kranju že 18. potekal Vrh slovenskega gospodarstva. Pripravila ga je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), katere predsednik Tibor Šimonka uvodoma ni skrival razočaranja, »da se pogosto zdi, kot da v gospodarstvu nimajo pravega sogovorca na strani vlade«.
Dejal je, da ima gospodarstvo v nasprotju s politiko že vsa leta isto agendo: stabilno, predvidljivo in predvsem konkurenčno poslovno okolje. »To je osnovni minimum. Če želimo podjetja ohraniti v Sloveniji, pa to ni dovolj.« Poudaril je, da so ustvarjalnost, inovativnost in prebojnost mogoče le ob pogojih večje prostosti, zato se bomo morali rešiti regulatornega in davčnega balasta. »Želimo tekmovati z najbolj razvitimi v svetu in zato potrebujemo več znanja, več raziskav in razvoja,« je dejal Šimonka in dodal, da v gospodarstvu ne pristajajo na zgodbe o ničelni rasti. Namen gospodarstva je namreč soustvarjati svet, v katerem bodo naši otroci bolje živeli. »Vizija GZS pa je pametna Slovenija, majhna, pa vendar ambiciozna in samozavestna, okretna, urejena in uglašena.«
Arogantni Golob »odpel« svoje in odšel
Na Vrh slovenskega gospodarstva so povabili tudi dosedanje predsednike poosamosvojitvenih vlad. Prišli so trikratni predsednik Janez Janša, Lojze Peterle, Anton Rop, Alenka Bratušek, Miro Cerar pa tudi Robert Golob. Vendar je Golob srečanje zapustil še pred koncem razprave in sprejetjem treh ključnih ukrepov za razvoj Slovenije, ki so: zagotoviti je treba energetsko samozadostnost, višjo dodano vrednost in razbremenitev gospodarstva.
Razprave nekdanjih premierjev
Lojze Peterle je izrazil željo, da bi bila Slovenija spet najprivlačnejša, najugodnejša, najbolj atraktivna lokacija za našega podjetnika pa tudi kakšnega tujega. Prepričan je, da je to mogoče, če je taka politična volja. »S prevelikim stiskanjem gospodarstva, z neproporcionalnimi davki tega cilja ne bomo dosegli. Treba bo zastaviti drugače.«
Anton Rop (nekdanja LDS) je navedel področja, na katerih so v obdobju več vlad manjkali nujne reforme in ukrepi (npr. pokojninska reforma, zdravstvena reforma …). Politika mora zagristi v kisla jabolka in probleme reševati. Verjame, da Slovenija lahko napreduje, vendar brez populizma, ki ga vedno znova številne vlade izvajajo, z znanjem, pa tudi s pripravljenostjo, da se žrtvuje tudi nekaj političnega kapitala za boljše delovanje gospodarstva.
»Odgovorna javnofinančna politika je eden od temeljev, ki gospodarstvu daje dobro poslovno okolje, in upam si trditi, da je javnofinančna politika te vlade odgovorna,« pa je dejala Alenka Bratušek.
Miro Cerar je komentiral, da je gospodarstvo tisto, ki lahko daje najboljše pobude vladi, ta pa mora biti zato v stalnem dialogu s predstavniki gospodarstva in v največji meri te pobude upoštevati. »Kadar na nekem področju ne more narediti nekaj dobrega za gospodarstvo, se mora truditi, da mu vsaj ne škoduje, da ga pusti pri miru.« Tipičen primer napačnega pristopa vidi pri uvedbi zaostrenih evidenc delovnega časa, kar je zdaj sprejela Golobova vlada.
Po mnenju Janeza Janše se pri nas mešata pojma socialne in socialistične države. Zato je treba razčistiti pojme, sicer bomo »še dolgo živeli v državi, kjer se bo kot uradna religija predavalo, da je že vsaka potreba človekova pravica«. Janša vidi gospodarstvo kot močan dejavnik vpliva, ki pa ima šibek glas.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal pa je dejala: »Želimo biti partner in ne le dežurni kritik. Za uglašen razvoj gospodarstva potrebujemo vlado s posluhom.«
Večine tega Robert Golob ni slišal, odšel je že pred nagovorom Janeza Janše in pred predstavitvijo stališč uspešnih gospodarstvenikov. Še pred tem pa je natresel več obljub, polresnic in med njimi tudi kakšno laž.
Davčna reforma in socialni dialog
Golob je izpostavil, da si želi obuditi socialni dialog, kot prvi temi pa predlaga zmanjšanje birokracije in davčno reformo. Do konca prvega četrtletja naj bi prišli do izhodišč, kako izpeljati davčno reformo, je bila ena od obljub Robert Goloba. Spomnimo. Golobova koalicija je davčno reformo prejšnje, Janševe, vlade razveljavila, socialnega dialoga pa ne upošteva. Ali kot je pred kratkim dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Vladna koalicija je pokazala, da ji ni mar za socialni dialog. Čeprav ga imajo vsi polna usta, je dejstvo, da se vlada in sindikati o predlogih delodajalskih organizacij sploh niso hoteli pogovarjati.« Na podlagi tega lahko sklenemo, da je tudi tokratno obljubo o vzpostavitvi socialnega dialoga Golob izrekel s figo v žepu. Podobno kot tudi obljubo o zmanjšanju birokracije. Golob je napovedal ukinitev vodenja evidenc na delovnem mestu, ki gospodarstvu jemlje dragocen čas in denar. Spremembe na področju obveznega evidentiranja delovnega časa so začele veljati 20. novembra 2023. Po novem je treba evidenco delovnega časa voditi za vse, ki imajo status delavca, vključno s študenti in z dijaki. Obstajajo pa določene izjeme, za katere ta obveznost ne velja, med drugim za funkcionarje. Zakon je na zahtevo Levice sprejela Golobova vlada. Pristojni minister Luka Mesec v zamik uvedbe zakona nekaj dni pred tem ni privolil.
Naslednje Golobove besede, ki so med gospodarstveniki pa tudi v širši strokovni javnosti naletele na posmeh, so bile, da je vlada povišala minimalno plačo, socialne transferje in plače v javnem sektorju. Vse to z namenom, da bi ljudje čim manj občutili posledice energetske krize in inflacije. Kritiki so se spraševali, ali Golob kot predsednik vlade sploh pozna osnove makroekonomije, gospodarstveniki pa so se samo nasmihali. Vse, kar je naštel Golob, namreč generira (ustvarja) novo inflacijo, vodi v inflacijsko spiralo in zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva.
Katastrofalno slabo črpanje evropskih sredstev
Še boljša pa je bila naslednja Golobova cvetka. Kaj cvetka, laž! Na srečanju je najprej dejal, da je Evropska komisija Sloveniji za obnovo po poplavah namenila predplačilo v višini 100 milijonov evrov. Teh »prvih 100 milijonov iz solidarnostnega sklada, pa je nekaj, kar ni uspelo praktično še nikomur v Evropski uniji«, se je zlagal. Nato pa se je pohvalil: »To je posledica naše investicije v naš zunanjepolitični kapital. To je stabilnost.«
V javnosti je završalo. Sosednja Hrvaška je namreč prvo predplačilo v višini 320 milijonov evrov dobila že mesec dni po potresu leta 2020. Grčija je po obsežnih požarih v letu 2021 zelo hitro prejela 1,2 milijarde evrov pomoči. Janez Janša je ob takšni laži Roberta Goloba na omrežju X zapisal: »Zakaj napačno trditi nekaj, kar je enostavno preverljivo?« Robert Golob pa se tudi za to laž ni opravičil. Preprosto jo je »vrgel čez rame«, tako kot po pripovedovanju nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar čez ramo vrže človeka, ko se ga naveliča ali ga izrabi.
Pomudimo se še malo pri črpanju sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Po zadnje objavljenih podatkih Evropske komisije je Slovenija na predzadnjem mestu med 22 državami EU. Na prvem mestu po črpanju je Španija, na drugem Grčija in na tretjem Hrvaška. Slovenija pa je doslej pridobila le 9,31 odstotka odobrenih sredstev, kar je 231 milijonov evrov. Hrvaška npr. je izkoristila 2,218 milijarde evrov evropskih sredstev iz NOO ali 35,3 odstotka odobrenih.
Golob kot predsednik vlade pa ni lagal samo glede evropskih sredstev.
Laži o inflaciji
Aprila letos so ga ujeli na laži tudi glede inflacije. Trdil je, da je »inflacija v Sloveniji najnižja med sosednjimi državami. Na Madžarskem je 25-odstotna, v Sloveniji je pod 10 odstotki«. Izkazalo pa se je, da je bila inflacija v Sloveniji 10,5-odstotna, v sosednji Avstriji 9,2-odstotna in v Italiji 7,6-odstotna. Na Madžarskem je bila res 25,2-odstotna, na Hrvaškem pa 10,7-odstotna in le nekoliko višja kot v Sloveniji. Takšno Golobovo prirejanje lahko preverljivih statističnih podatkov je resnično pod ravnjo predsednika vlade.
O policiji in varnosti
Vse navedeno doslej pa niso edine laži Roberta Goloba. O spirali laži, v katero se je zapletel Robert Golob, je že pred letom dni govoril poslanec Žan Mahnič. Takrat so se laži nanašale na Miloša Njegoslava Milovića, ki si ga je Golob izbral za osebno varovanje. Vse skupaj je šlo bolj ali manj »na črno«, kot temu rečemo, Golob pa je v državnem zboru dejal, da Milovića ne pozna in da ima Mahnič bujno domišljijo. Zelo hitro se je izkazalo nasprotno, Golob je bil postavljen na laž.
Nekaj podobnega se dogaja tudi glede navedb nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar, ko je dejala, da je Golob novembra lani preprečil oz. prestavil datum aretacije ruskih vohunov v Sloveniji. Kot razlog je navedel, da bi aretacija preprečila zmagoslavje na treh posvetovalnih referendumih. Po razkritju Bobnarjeve je Golob dejal, da da ima Bobnarjeva halucinacije. Ko bi moral prejšnji teden stopiti pred Komisijo DZ na nadzor obveščevalnih služb (KNOVS), na kateri bi pojasnil svojo vlogo pri zamiku aretacije vohunov, ga na sejo ni bilo, čeprav je pred tem na ves glas zatrjeval, da bo svojo nevpletenost dokazal s pričami in pisnimi dokazi.
Pomoč prizadetim po poplavah
Robert Golob je zavajal tudi glede pomoči prizadetim na poplavljenih območjih avgusta letos. Obljubljal je hitro pomoč, za sanacijo pa je obljubil celo več denarja kot je bila ocenjena škoda. To je sprva ocenjeval na 500 milijonov evrov, nato je govoril o 4,7 milijarde evrov in pristal na 9,7 milijarde evrov, prizadetim državljanom pa naj bi po njegovih besedah postavili po sto stanovanjskih hiš mesečno, prve že v 30 dneh. Iz vsega skupaj ni nič. Ob vsem tem pa se premier še danes hvali, da so bili »vladni ukrepi hitri in učinkoviti«.
To je le nekaj primerov iz zadnjega časa. Goloba smo si zapomnili tudi po tem, da se je pred volitvami sprenevedal o odprtih računih na njegovo ime v Romuniji in nekaterih drugih balkanskih državah. Menda mu je nekdo nastavil dvojnike. Trdil je tudi, da se z Martinom Berishajem osebno ne poznata. Znano pa je, da je Gen-I v času, ko je tega vodil Golob, Berishaju nakazal 1,5 milijona evrov, Zdaj je Žan Mahnič tudi razkril, da je Berishaj večino tega denarja dvignil v gotovini. Kako se z Golobom poznata, je razkrilo Berishajevo sporočilo na družbenih omrežjih, ko je Golobu zaželel hitro okrevanje po operaciji v UKC Ljubljana. Sporočilo, ki je bilo nato hitro izbrisano, je objavil, prej pa ga še pravočasno skrbno shranil znani preiskovalni novinar in urednik Bojan Požar.
Fizično, psihično in politično skrahiran
Če smo že začeli z Vrhom gospodarstva na Brdu pri Kranju, še končajmo z njim. Portal Požarport je zapisal, so udeleženci hočeš nočeš videli stanje Roberta Golob − fizično, psihično in politično skrahiranega predsednika vlade. Bil je brez energije, bled v obraz, njegov nastop oziroma govor, v katerem je obljubljal nove časovnice in spremembe tistega, kar je njegova vladna koalicija še pred nekaj dnevi sprejela, pa so pospremili mnogi cinični nasmehi.
Nimajo (še) novega mandatarja
Glede zamenjave Roberta Goloba na vrhu vlade Požar navaja, da je s strici iz ozadja očitno dosegel dogovor, da ostaja do volitev v evropski parlament. »Ali bo Golob v tem času odstranil Vesno Vuković, generalno sekretarko Gibanja Svoboda, in Damirja Črnčeca, državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo, kar je eksplicitna zahteva Kučana & Co., je danes praktično nemogoče napovedati. Bi se pa s tem, tako naši viri, Golob znebil 80 odstotkov svojih težav,« je zapisal Požar.
Med centri tranzicijske levice sicer ni prišlo do kakšnih posebnih premikov, še vedno ostajata dve frakcijski liniji. Prva, na čelu katere je Kučan, Goloba praktično »ne more več videti«, ker vsak dan te vlade, po njihovo močno stopnjuje nevarnost za poraz levice na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Drugi liniji pa »fizično, psihično in politično skrahirani« predsednik vlade ali tako imenovani šibki premier zelo ustreza, saj lahko v miru po svoje opravlja svoje »posle«.
Ključna težava odločevalcev znotraj tranzicijske levice je v tem, da ta hip (še) nimajo nadomestnega mandatarja. Imena, ki se že nekaj časa tako ali drugače ponujajo (ali samo krožijo) za novega premierja, od Jankovića, Alenke Bratušek (zato je bila Bratuškova na Brdu pri Kranju tako slabe volje), Stojana Petriča do Toneta Ropa (ki pa je v nasprotju z Bratuškovo na Brdu pri Kranju skoraj cvetel, čeprav velja za običajno bolj čemernega in tečnega), bi namreč zelo težko »prodali« javnosti, četudi z dirigiranimi večinskimi mediji in orkestrirano medijsko kampanjo ni nič nemogoče. »Kljub temu nekateri opozarjajo, da bo treba ‘Robija’ − tudi takrat − vleči iz vladne pisarne na Gregorčičevi ulici, da se je Golob pripravljen tam celo privezati ter da med centri moči (na primer Kučanom), ki seveda definitivno niso naivni, in Golobom ni več nobenega zaupanja,« je še dodal Požar.
Za »odstop nesposobne vlade«
Predsednik SDS Janez Janša na Vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju: »Obstaja korak, ki bi bistveno pospešil reševanje težav, ki pestijo slovensko gospodarstvo. Odstop nesposobne vlade, ki spotika celo samo sebe in nas oddaljuje od stanja, ko bi lahko uporabljali vse svoje potenciale.«
