Piše: mag. Mirko Macher
Ko berem Janšev prispevek iz pravkar izdane knjige “Jože Pučnik v zgodovinskem spominu in spominu sodobnikov” (prispevek: Dr. Jože Pučnik v mojem in zgodovinskem spominu, se je tudi meni utrnil spominski film, ko smo lastninili po Mencingerjevem zakonu s personalnimi certifikati, ki smo jih nato upravičenci, zaposleni in preostali državljani, upokojenci, … in jih nato skladno z zakonom konvertirali v lastniške deleže-delnice, v deoojih in/ ali certifikatskih skladih.
V Iskri Kibernetiki sem bil kot direktor Kadrovsko tehnološkega sektorja odgovoren za zakonsko implementacijo oz. vpis certifikatov zaposlenih in drugih slovenskih državljanov v posamezne deooje Sozda Iskra in v finančne sklade, ki so se tedaj razpasli ponaši domovini z vnaprej predvidenimi efekti mencigerjanskega lastninjenja družbenega premoženja.
V Kranju sta se kmalu pojavila iskrška poslovodja iz sozda Iskra: Godec in Šešok, (mimogrede, tudi njune vloge pri lastninjenju Iskrške banke alias preimenovane v Faktor banko, nikogar ne zanima), ki sta tedaj na okrogli mizi, katere moderator sem bil tudi sam, točno vedela po kaj sta prišla v Kranj: po blagovno znamko Iskra in seveda trasirati pot polastniške direktorske strukture v osamosvojeni slovenski državi. Dvomim, da se je Pučniku sanjalo za kaj gre. Vsekakor se je družbena lastnina raztrgala na tisoče koščkov, iz katerih so sestavljanko delali direktorji okrog rektorja ekonomske fakultete Edvarda Kardelja v Ljubljani, dr. Jožeta Mencingerja.
Spomini, ki odkrivajo za slovenski narod še večji nateg, kot je bila povojna nacionalizacija, vsekakor pa učbenik za rdečega škrata (ljubljenca slovenskega tožilstva, glej Pezdirjev Vzporedni mehanizem), kako s prihvatizacijsko raboto opleniti slovensko ljudstvo.
Rezultat je bil popoln. Rdeči direktorji so poskrbeli za lastno prosperiteto in za premoženje naslednjih sto generacij, ostali pa danes prosijo za miloščino na trgu povojnih revolucionarjev, Kardelja, Kidriča, Mačka …
Skratka, prihvatizacija bi morala z bodočo vlado dobiti nov programski pospešek, npr. v zakonu o depersonalizaciji družbene lastnine iz leta 1992, s čimer bi premoženje ponovno razdelili, še bolje prenesli na pokojninski sklad, saj je prav od tam izpuhtel in prešel na švicarske račune certifikatskih milijarderjev ter v druge dežele in denarne oaze miru za rdeče lopove, ki se danes upravičeno lahko norčujejo iz slovenske kvazi demokracije. Med nami živijo namreč upokojenski oligarhi (ne nafti, ampak iz premoženja in minulega dela milijonov delavcev povojne Slovenije), ki kreirajo vsakokratne demokratične volitve po svoji, kolesarjatski, osmomarčevski, in podobni volji.
Ja, pa naj kdo reče, da se Janši ne sanja za kaj gre, skratka, sram vas bodi tožilstvo in sodstvo, ki ste zahlapčevali rdečim oligarhom iz leta 1945 in njihovim potomcem.
Dajem pobudo, ko bo na oblasti izražena iskrena volja slovenskega ljudstva, da predstavniki nove oblasti problem, ukradene certifikatske lastnine iz leta 1992, rešijo v prvih 14 dneh novega vladanja.
Z odličnimi pozdravi, da se ne ponavljam preveč.
PS: Podjetje Martin Prešern Umetno in trgovsko vrtnarstvo, podjetje mojega deda, nastalo iz Thurnove grajske vrtnarije v Radovljici, ki jo je kupil leta 1926, je maja 1945 pristalo v portfelju MO OF, občine Radovljica, in ki se še danes masti s premoženjem, ki je bilo ukradeno potomcem vrhunskega grajskega vrtnarja še drugič, z denacionalizacijo, ki krivice ni popravila, temveč le posula sol na boleče rane potomcev, sirot leta 1957 do smrti pretepenega vrtnarskega mojstra Cirila Macher-ja, mojega očeta.
Mag. Mirko Macher, z.r., Radovljica
PRIHVATIZACIJO (DIVJE LASTNINJENJE) JE OMOGOČIL ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ (ZLPP) OZ. LEGITIMIRANJE PRAVNIH POSTOPKOV, KI SO OMOGOČILI LEGALNO KRAJO DRUŽBENEGA PREMOŽENJA
ZLPP, UL RS, št. 55/1992, 7/1993, 31/1993, 43/1993 – skl. US, 32/1994 – odl. US, 43/1995 – odl. US, 1/1996, 30/1998 – ZZLPPO, 72/1998 – odl. US, 31/2000 – ZP-L
31. člen
Za brezplačno razdelitev dela družbenega kapitala podjetij se osebam, ki so bili državljani Republike Slovenije dne 5.12.1992 izdajo lastniški certifikati.
Lastniški certifikat lahko imetnik uporabi:
- za pridobitev delnic ali deležev v podjetju, kjer je ali je bil zaposlen, v okviru interne razdelitve delnic (23. člen zakona),
- za pridobitev delnic pooblaščenih investicijskih družb (36. člen zakona),
- za nakup delnic podjetij, ki se preoblikujejo z javno prodajo delnic,
- za nakup delnic ali drugega premoženja Republike Slovenije ter podjetij v njeni lasti, ki se ponudijo javnosti v odkup za lastniške certifikate.
Lastniške certifikate izda Republika Slovenija v skupni vrednosti do 40 % vrednosti celotnega družbenega kapitala podjetij v Republiki Sloveniji, ki se lastninsko preoblikujejo. Če nominalna vrednost vseh izdanih certifikatov ne dosega 40% vrednosti celotnega družbenega kapitala v Republiki Sloveniji, ki se lastninsko preoblikuje, se do te vrednosti lahko izdajo novi lastniški certifikati. Lastniški certifikati se izdajo državljanom Republike Slovenije glede na njihovo starost na dan 5.12.1992 v naslednji nominalni vrednosti:
- v višini 100.000 tolarjev osebam v starosti do dopolnjenega 18. leta,
- v višini 200.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 18. leta do dopolnjenega 23. leta,
- v višini 250.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 23. leta do dopolnjenega 28. leta,
- v višini 300.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 28. leta do dopolnjenega 38. leta,
- v višini 350.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 38. leta do dopolnjenega 48. leta,
- v višini 400.000 tolarjev osebam v starosti od dopolnjenega 48. leta dalje.
Lastniški certifikati so imenski in neprenosljivi, lahko pa se dedujejo.
Organom, ki bodo izdajali lastniške certifikate, so za potrebe izvajanja zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, dostopni podatki v vseh obstoječih zbirkah podatkov v Republiki Sloveniji o imenih in priimkih upravičencev, njihovem stalnem ali začasnem bivališču, državljanstvu in enotni matični številki občana.
Lastniški certifikati se lahko izdajo v vrednosti do višine, določene v pravnomočni odločbi, tudi upravičencu do odškodnine po predpisih o denacionalizaciji ali njegovemu pravnemu nasledniku, če ta to zahteva in če s tem soglaša Slovenski odškodninski sklad. Ti lastniški certifikati ne dajo pravice do popusta pri notranjem odkupu delnic.
Poleg lastniških certifikatov iz tretjega odstavka tega člena izda Republika Slovenija zaposlenim v javnih zavodih, državnih organih in drugih organih in organizacijah, ki se pretežno financirajo iz proračunskih sredstev, lastniške certifikate za razliko med izplačanimi plačami in neizplačanimi plačami v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti za čas od 1.1.1992 do 31.10.1992. Te certifikate lahko imetnik uporabi za namene iz četrte alinee drugega odstavka tega člena.
Podrobnejša navodila glede izdaje, razdelitve lastniških certifikatov državljanom in njihove uporabe predpiše Vlada Republike Slovenije.
[1]Post festum: Berem!
VIR: https://www.sistory.si/hta/tranzicija/index-vpni.php?d=proces-lastninjenja-in-privatizacije.html
Citat: V času od leta 1990 do sprejema ZLPP konec leta 1992 so se torej mnoga podjetja statusno preoblikovala, dokapitalizirala ali reorganizirala na podlagi takratne jugoslovanske zakonodaje. In ker v tem času država še ni imela docela vzpostavljenega instituta nadzora nad statusnimi in premoženjsko-kapitalskimi spremembami podjetij, ki so imela družbeni kapital, je seveda bila velika možnost zlorab. V tem obdobju je tako lahko prihajalo do tako imenovane »divje privatizacije«. Zaradi zapletov in dolgotrajnega sprejemanja privatizacijske zakonodaje sta bili decembra 1990 ustanovljeni dve državni ustanovi, da bi nadzorovali in urejali izvajanje privatizacije v Sloveniji in pomagali pri njej. Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo je spremljala in nadzirala proces, pripravljala navodila, potrjevala privatizacijske programe ter kasneje opravljala tudi revizijske postopke za obdobje pred ZLPP. Sklad Republike Slovenije za razvoj je prestrukturiral podjetja. Postal je tudi lastnik podjetij, lahko se je pogajal in podpisoval prodajne pogodbe. Preden je bila sprejeta privatizacijska zakonodaja, je Sklad za razvoj tudi prejemal izkupiček od prodaj in ga vlagal naprej.
IDEALIST
Str. 46: …Prav zanimivo bi bilo videti, koliko ljudi s transparenti Gotof si in Dol s tajkuni bi v imenu morale pogledalo proč in ne bi izkoristilo zlate priložnosti, da si napolnijo malho. Tistim brez možnosti je lahko zlivati moralo po gredici, precej drugače je, ko je pot odprta. Denar brez nadzora je kot pijana ženska na novoletni zabavi. Vsi moški se ji ne ognejo.
Če na gugajoči klopi ne bi sedela prav njegova hčer, bi ji razložil o obiskih državnih uradnikov, ministrov, bankirjev, članov in predsednikov nadzornih svetov.
- Nisem samo jaz pokvarjen. Ne bo bolje, če me zaprete. Dokler bo politika spajdašena z gospodarstvom, bo vedno tako. Že dvaindvajset let delam v takšnem okolju. Ministrstva so polna barab, ki si polnijo žepe. Požvižgajo se na Slovenijo. Časa imajo štiri leta, potem, ker in ko vse pokradejo, pridejo na oblast drugi. Vsak predsednik vlade pomete s starimi in si na novo naloži kot računalniški program, takoj ko pride na oblast.
IN TAKO DALJE, ….
IDEALIST PA SANJA O IDEALNI DRŽAVI KOT DOMOLJUB IN RODOLJUB, … O PRAVIČNEŽIH, O MARXU IN ENGELSU, O CHE GEUVARI, … ROBINU HOODU, … …O IDEALIH TISTIH, KI SO ZAVLADALI BEDNIM MNOŽICAM, KO SO PRIŠLI PO REVOLUCIONARNI POTI, S PODPORO LJUDSTVA, DA JIH DOKONČNO IZROPAJO VSEGA DOSTOJANSTVA.
KRUHA IN IGER … DELI IN VLADAJ …KRADI IN UŽIVAJ … NAJPREJ DISKVALIFIKACIJA, NATO LIKVIDACIJA … MINULO DELO …
In ko že: dr. Janko Kos razpreda o Pučniku in o tem, kaj je legalno in kaj ne.
Tu se je pridružil (dr. Jože Pučnik) Kantovem mnenju, da je legitimno samo tisto, kar lahko moralno utemeljimo, legalno pa je marsikdaj lažno in navidezno, zato je že v tem času in v tej fazi moralnost postavil ne samo zoper legalnost, ampak predvsem zoper socialistično pravo tistega časa.
PUČNIK JE BIL VELIK, LAHKO BI REKLI NEPOPRAVLJIV, IDEALIST.
IN LISJAKA, TIPA KUČAN IN DRNOVŠEK, IZKUŠENA KOMUNISTA IN UČENCA BOLJŠEVISTIČNIH IDEOLOGOV, STA GA VLEKLA ZA NOS, DOKLER NI SPOZNAL IN OBUPAL.
Nadaljevanje sledi …