Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 25,14-30): Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko: »Neki človek se je odpravljal na potovanje in je sklical svoje služabnike ter jim izróčil svoje premoženje. Enemu je dal pet talentov, drugemu dva in tretjemu enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in odpotoval. Ta, ki je prejel pet talentov, je šel takoj z njimi trgovat in je pridóbil pet drugih. Prav tako je tisti, ki je prejel dva, pridóbil dva druga. Oni pa, ki je prejel enega, je šel, skôpal jamo in skril denar svojega gospodarja.
Po dolgem času je prišel gospodar teh služabnikov in napravil z njimi obračun. Pristopil je tisti, ki je prejel pet talentov. Prinesel je pet drugih in rekel: ›Gospodar, pet talentov si mi izročil, glej, pet drugih sem pridóbil.‹ Gospodar mu je rekel: ›Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹ Nato je pristopil tisti, ki je dobil dva talenta, in rekel: ›Gospodar, dva talenta si mi izróčil, glej, dva druga sem pridóbil.‹ Gospodar mu je rekel: ›Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹
Nazadnje je pristopil oni, ki je dobil en talent, in rekel: ›Gospodar, vedel sem, da si trd človek. Žanješ, kjer nisi sejal, in zbiraš, kjer nisi raztresel. Zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega!‹ Gospodar pa mu je odgovóril: ›Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in zbiram, kjer nisem raztresel? Zato bi moral dati moj denar menjalcem in ob vrnitvi bi jaz prejel svojo lastnino z obrestmi. Vzemite mu torej talent in ga dajte tistemu, ki jih ima deset; kajti vsakemu, ki ima, se bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa, ki nima, se bo vzelo še to, kar ima. Neuporabnega služabnika pa vrzite ven v najglobljo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹«
Prilika o talentih je na nek način vedno znova vir nesporazuma, ker se beseda »talent« v današnjem vsakdanjem kontekstu razume nekoliko drugače kot v svetopisemskem besedilu. V tistih časih pa je bila to denarna in hkrati utežna enota. En talent zlata je znašal približno 26 kilogramov te plemenite kovine. Ogromno, mar ne? Po drugi strani je bila to denarna enota, ki je bila povezana s prej omenjeno maso, ki je odgovarjala eni anfori vode. Latinska beseda »talentum« izhaja iz grške »talanto«, kar po naše pomeni teža. V denarnem trgovanju je en talent (navadno srebrn) veljal za 60 min (vsaka mina naj bi znašal ca. 0,5 kg zlata ali srebra) oz. 6000 drahem (ali denarijev), en denarij pa pomeni enodnevni zaslužek. V današnjem pomenu besede bi to ustrezalo za skoraj deset let dela. Lahko si predstavljamo, da je en talent pomenil ogromno količino denarja. Lahko bi si torej predstavljali, da je tu talent pomenil zlato palico oz. naložbeno zlato.
Več TUKAJ.