Piše: Lucija Kavčič
Ob odprtju akademskega leta 2023/2024 minuli četrtek v Lanthierijevem dvorcu v Vipavi je Univerza v Novi Gorici podelila 17 študentskih nagrad in dva častna naziva: zaslužni profesor je postal Oskar Kogoj, častni doktor pa podjetnik in ustanovitelj podjetja Pipistrel Ivo Boscarol, ki je ta naziv prejel kot peti Slovenec na tej univerzi.
Na predvečer podelitve častnega naziva je z Ivom Boscarolom prav tako v Lanthierijevem dvorcu v Vipavi potekal moderiran pogovor o njegovi življenjski poti. Začel se je z znanim pregovorom »Kdor visoko leta, nizko pade«, ki ga je Ivo Boscarol postavil na glavo in spremenil v »Kdor visoko leta, daleč vidi«. Ajdovski podjetnik, ki že vse življenje živi in dela v Ajdovščini in ki jo ima, kot je dejal, neizmerno rad, ker je najboljši kraj za življenje na vsem svetu, je takrat, ko je kot mladenič odprl podjetje, ki je kasneje preraslo v podjetje za izdelavo ultralahkih letal, zares daleč videl. »Moje življenje je bilo ves čas malo drugačno; ničesar, kar sem naredil, ne obžalujem, saj sem delal z dušo in z užitkom v najboljši mogoči meri. Še danes letam visoko, se ne bojim padca in raje daleč gledam,« je dejal Boscarol, ki o sebi pravi, da je bil že od nekdaj nekako zunaj sistema in da so ga Ajdovci vedno sprejemali kot malo drugačnega.
Zapisan v zgodovino
Začel je kot jadralni pilot, je dejal Boscarol. V 80. letih prejšnjega stoletja je bilo zmajarstvo nov način letenja, bilo je prepovedano, zato je letal samo zvečer, že v mraku kot netopir, ko so bili hangarji ajdovskega letališča že zaprti. Iz tistih časov izhaja tudi ime podjetja Pipistrel (italijansko pipistrello – netopir, op. p.), iz katerega so na samem začetku letala izvažali najprej v Italijo. Boscarolov Pipistrel je bil prvi zasebni izdelovalec letal v nekdanji Jugoslaviji, v samostojni Sloveniji pa je posel in razvoj novih tipov ultralahkih letal le še bolj cvetel in postal svetovno znan. Pogodbe za prodajo letal so bile med drugim podpisane z ameriško in s kitajsko vojsko. Pipistrel je nato očaral še Naso in Uber. Slednji se je zanimal za razvoj popolnoma električnih letal ̶ letečih taksijev, ki jih je v družbi velikih, kot sta Siemens in Air Bus, začel razvijati tudi Pipistrel. Drugi razvijalci po Boscarolovih besedah niso niti zares verjeli, da bi bilo tako letalo mogoče tudi v resnici narediti, Pipistrelu pa je pred tremi leti uspel preboj, ki je Ajdovščino vrisal na zemljevid zgodovine letalstva: certificirali so popolnoma električni motor za električno letalo, česar še vedno ni uspelo narediti nobenemu drugemu izdelovalcu električnih letal.
»Poroka« s Textronom
Po tistem je prišel trenutek, ko v svetovnem merilu še vedno majhen Pipistrel sam ni mogel več zagotavljati razvoja na področju električnega letalstva, ki ga je pionirsko začel, saj so velika konkurenčna podjetja v razvoj začela vlagati milijarde dolarjev, zato je bil čas za zahteven korak. Boscarol je pri bodočem novem lastniku Pipistrela dosegel, da se proizvodnja in razvoj letal ohranita v Ajdovščini, prav tako tudi vsa delovna mesta, in šele nato načel pogovor o ceni: »Če v tridesetih letih zgradiš eno veliko družino, kar je Pipistrel tudi bil, saj je bilo v njem dejansko zaposlenih veliko kar celotnih družin, s katerimi smo zgradili dober odnos, bi mi bilo hudo, če bi šlo kaj narobe,« je dejal Boscarol in dodal, da »svojega otroka«, kot imenuje podjetje Pipistrel, ni prodal, ampak ga je zelo dobro poročil s Textronom, da bi potem lahko še naprej dobro živelo in delovalo. Povedal je še, da je bila prodaja Pipistrela, ki je aprila lani prešel v last ameriškega Textrona, najtežja in najbolj racionalna odločitev v njegovem življenju: »V veliko zadoščenje mi je, da novi lastnik vse dogovore spoštuje, veliko investira in zaposluje ter da bo Ajdovščina še naprej na zemljevidu letalstva.« Sam Boscarol je še vedno zaposlen v Pipistrelu in je kot zaslužni predsednik zadolžen za vizijo podjetja, prav tako v Pipistrelu ostaja zaposlena njegova hči.
Zmagovalna ekipa
Ivo Boscarol je tudi izjemen menedžer, saj za uresničitev svojih vizij vedno znal poiskati najboljše kadre in jih med seboj optimalno povezati, da so skupaj kot najboljša ekipa lahko dosegli najboljše rezultate. Skupaj, torej ekipno, kot je posebej poudaril Boscarol, so v Pipistrelu dosegli tudi izreden rekord v zgodovini letalstva, ki do sedaj, po dvanajstih letih, v svetu še vedno ni bil presežen. Leta 2011 so na NASA Centennial Challenges: Green Flight Challenge premagali vso konkurenco in z letalom Taurus G4 na elektriko prepeljali štiri potnike več kot 600 kilometrov daleč s povprečno hitrostjo 222 km/h ter pobrali nagrado 1,35 milijona dolarjev, ker je najvišja nagrada v zgodovini letalstva. »Celotna svetovna avtomobilska električna industrija ni še naredila avta s takšnimi karakteristikami,« je dajal Ivo Boscarol.
Donacije in nagrade delavcem
Ajdovščina je tako postala za letalstvo v svetovnem merilu pomemben kraj in so jo po Boscarolovi zaslugi obiskali številni politiki in gospodarstveniki svetovnega slovesa, med katerimi Boscarol izpostavlja ustanovitelja Googla Larryja Pagea, ki ga opisuje kot preprostega sogovorca z vizijo in dojemanjem narave, medčloveških odnosov in vrednot, ki je podobna njegovi. V veliko čast mu je bilo tudi kosilo s pokojno britansko kraljico Elizabeto II., ki se ga je udeležil še s petimi drugimi slovenskimi veljaki. Ivo Boscarol, ki je po »poroki« Pipistrela s Textronom vse svoje delavce nagradil s tremi evri za vsak dan, ko so bili zaposleni pri njem, je tudi eden največjih donatorjev, kar jih je kdaj bilo v Sloveniji, saj je po prodaji Pipistrela Textronu občini Ajdovščina doniral kar 25 milijonov evrov, še pet milijonov evrov pa je doniral za druge namene, med drugim slovenskim gasilcem: »Gre za povračilo lokalnemu okolju in državi Sloveniji, ki je v razvoj podjetja vložila skupaj okoli 6 milijonov evrov subvencij. Mislim, da je tako pošteno, in upam, da bo še kak slovenski podjetnik sledil mojemu zgledu,« je dejal Boscarol, ki je bil in ostaja zavezan skrbi za okolje. Sedanje letalstvo sicer ni največji onesnaževalec, vendar onesnažuje najbolj občutljiv del atmosfere, ozonsko plast, zato je električno letalstvo prihodnost, morda celo bolj kot električni avtomobili, je dejal Boscarol.
Vizija prihodnosti
Proti koncu pogovora v Lanthierijevem dvorcu v Vipavi je Ivo Boscarol vizionarsko napovedal, da ni več daleč čas, ko bodo letala letela brez pilotov in brez kril vzletala navpično: »Pojdite z otroki na letališče in se fotografirajte z letalom s krili in pilotom – vsega tega kmalu ne bo več!« Tudi velikih letaliških terminalov, vzletnih in pristajalnih stez, ki so jih pogosto gradili na najboljši obdelovalni zemlji, zelo kmalu ne bo več. Kot je v svoji viziji prihodnosti še napovedal Ivo Boscarol, bodo potnike v večjih mestih kmalu prevažali pametni (kot se danes uporablja besedo za pametni (smart) telefon, op. p.) leteči taksiji brez pilotov, ki bodo drug drugega avtomatično zaznavali.
Vlaganja v razvoj
Zdaj, ko ni več neposredno obremenjen z operativnimi vprašanji Pipistrela, se Ivo Boscarol še intenzivneje ukvarja z vlaganjem v razvoj na številnih drugih področjih. Posebno skrb še vedno posveča okolju, saj obdelovalne zemlje globalno vse bolj primanjkuje, pridelavo hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo pa ogrožajo podnebne spremembe: dolgotrajne suše in intenzivne vremenske ujme. Zaradi naštetega v prihodnje vidi velike težave pri zagotavljanju dovoljšne količine hrane za vse. Udeležen je pri razvoju kar 17 zagonskih podjetij, med katerimi je tudi takšno, ki se ukvarja z iskanjem varnih in zdravih načinov proizvodnje mesa iz izvornih celic. »Vsi ti izzivi mi dajejo energijo, da ne spim preveč,« je ob tem dejal Boscarol, ki mu častni doktorat Univerze v Novi Gorici izredno veliko pomeni, posebej ker mu ga podeljuje domača univerza, ki je, kot je dejal, v tujini bolj priznana kot v Sloveniji.
Rehumanizacija družbe
Spomnil pa je še na eno pomembno stvar: »Razvoj tehnologije, ki bo od danes naprej še hitrejši, saj nam pri tem pomaga tudi umetna inteligenca, zelo dobro poznam, zato se morda bolj kot marsikdo zavedam prednosti pa tudi nevarnosti za vso civilizacijo, ki jih s seboj prinaša tehnološki razvoj. Mi smo tehnološki razvoj gledali in spremljali korak za korakom, naši otroci pa so se z vsem tem že rodili in se bodo morali soočiti z njegovimi posledicami.« Za zaključek je Boscarol poudaril, da bi Univerza v Novi Gorici kdaj v bližnji prihodnosti lahko izpeljala tudi kakšen semester na temo rehumanizacije človeške družbe, da bi znali tudi v prihodnje živeti z vrednotami.
