Piše: G. B.
V novi številki Demokracije pišemo o tem, kako je v naši državi očitno precej veliko političnih podpirnikov teroristične organizacije Hamas, saj sedijo tudi v vladi in v vladni koaliciji. Pišemo o katastrofalnem stanju javnih financ ter kaotični Golobovi vladi, ki je čedalje bolj podvržena tudi palestinskemu sindromu, njena resnična stališča pa sedaj izraža nacionalna RTV, kjer je vodenje nacionalne televizije prevzela politično »primerna« Ksenija Horvat. Pišemo tudi o vse bolj pereči romski problematiki na Dolenjskem, o problematiki Inštituta za novejšo zgodovino ter o obdavčitvi donacij za poplave, ki so avgusta letos prizadele našo državo. Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
Premier Robert Golob se je povsem izgubil, v manj kot letu in pol vladanja je stvari zavozil, državo pelje v razsulo in propad. Ministrska ekipa iz vrst strank Gibanje Svoboda, SD in Levica je pokazala svojo nesposobnost, kadrovsko bedo, s svojimi ideološkimi projekti se sesuva sama vase. Napovedanih in obljubljenih reform ni in jih tudi ne bo. Ali kot je prejšnji teden v državnem zboru dejala poslanka Karmen Furman: »Poslušali smo, da bo ta koalicija izvedla leto reform. Napovedovala se je davčna reforma, šolska, pokojninska, reforma plačnega sistema in kot prioriteta koalicije tudi zdravstvena reforma, pa nimamo niti R od reforme.«
Ministrska ekipa se po vsega nekaj mesecih, odkar je začela delovati po novem zakonu o vladi, sesuva sama vase. Pet ministrov in ministric se je že poslovilo. Že pred tem so potrebovali pol leta, da so ministrstva delili, vzpostavljali nova, zdaj predsednik vlade Robert Golob razmišlja, da bi najbolj razkošno in najdražjo ekipo ministrov v EU krčil. Lani mu 14 ministrstev ni zadoščalo, želel jih je pet več, o tem smo odločali celo na referendumu. Zdaj se posipa s pepelom in priznava, da so imeli prav vsi tisti, ki so opozarjali, da njegovi cilji ne vodijo k blaginji države in državljanov. Seveda, potrebovali so ministrska in druga vodilna ter dobro plačana mesta za tiste, ki so ostali zunaj parlamenta, za politične poražence torej. Medtem ko so se vsi skupaj igrali, pa je država začela pot navzdol.
Celoten članek si lahko preberete v tedniku Demokracija!
V novi številki Demokracije lahko še preberete:
Palestinski sindrom Golobove vlade
Ali se logika delovanja sedanje slovenske vlade ujema z mentaliteto palestinskega Hamasa? Če slednjemu (kolateralne) žrtve svojega terorizma ne pomenijo praktično nič razen tega, da z njimi upravičujejo svoja nova in nova teroristična dejanja, lahko tudi v slovenski tranzicijski levici opazimo podobna žrtvovanja. Dejstvo je, da Golobova vlada skuša ohraniti svoj obstoj vsaj za zdaj tako, da žrtvuje nekatere ministre zaradi »višjih ciljev«. To pomeni, da lahko že v naslednjem trenutku postanejo politično mrtvi. Taktika, ki spominja na začetek sedemdesetih let, ko je centralni komite partije dal določenim »preveč liberalnim« komunistom (tudi predsedniku republiške vlade Stanetu Kavčiču) »možnost«, da se »častno umakne« v pokoj ali pa ga bodo nasilno umaknili. S Kavčičem so nato res naredili tako, da je kot »petelin, ki je prezgodaj zapel« (kot bi dejal Mitja Ribičič), še petnajst let po neprostovoljnem umiku tako rekoč životaril v hišnem priporu pod budnim očesom Udbe.
Premierja Goloba dohitevajo napake
Premier Robert Golob (Gibanje Svoboda) je sredi množičnega odstavljanja ministrov priznal, da je bila napaka inflacija ministrstev. Za pet dodatnih ministrstev so svoje privržence spravili celo na referendum. Jasno je bilo že lani: ustanovitev petih dodatnih ministrstev bo veliko stala, povečal se bo kaos, delo vlade bo slabše. Golob pa je tudi že odstavil pet ministrov in s tem dohitel Marjana Šarca (Gibanje Svoboda), ki mu je v manj kot dveh letih tudi uspelo odstaviti toliko ministrov. Po 495 dneh vodenja vlade pa je potem še sam odstopil. Golob bo 495 dni dosegel ta teden. Ker ni zavladal kot volilni poraženec, kot je Šarec, puške prihodnje dni Golob še ne bo metal v koruzo. Se je pa končalo medeno obdobje, ko je nastavljal množice svojih kadrov na vse mogoče položaje, za vse težave pa krivil prejšnjo vlado. Zdaj lahko odstavlja le še svoje, pokazati pa bo treba kakšne rezultate. Pri tem pa so in bodo velike težave.
Oproščen levičarski hujskač, ki je pozival k uboju
Sodnica Jerca Oblak je na ljubljanskem okrajnem sodišču izrekla oprostilno sodbo Ludviku Tomšiču, ki je bil obtožen kaznivega dejanja grožnje s smrtjo predsedniku SDS Janezu Janši. Kot razlog za oprostilno sodbo je navedla »neprištevnost obdolženca«. Sodba še ni pravnomočna. Konec februarja 2020 je Ludvik Tomšič na protestih proti nastajanju vlade Janeza Janše vpil, da je »Janšo treba ubit«, skandiral »ubi Janšo« in pozival, da je »Janeza Janšo treba samo ubiti in nič drugega«. To je govoril tudi v kamere. Sodnica Jerca Oblak je v izreku sodbe poudarila, da so Tomšičevi vzkliki nedvomno predstavljali grožnjo in da so bili podani znaki kaznivega dejanja. Toda sodni izvedenec psihiatrične stroke, ki ga je na predobravnavnem naroku predlagala obramba, sodišče pa je temu ugodilo, je na sojenju ocenil, da se Tomšič v kritičnem času zaradi osebnostne oziroma duševne motnje ni mogel obvladovati, okrnjena pa je bila tudi njegova zmožnost razumevanja. Pravno je bil zato neprišteven in posledično tudi ni mogel biti kriv kaznivega dejanja. Sodba še ni pravnomočna, tožilka pa je po sojenju dejala, da bo razmislila o morebitni pritožbi.
Intervju: Miran Videtič in p. Peter Lavrih
»Nesrečno vprašanje Bližnjega vzhoda je nekaj, kar ta svet deli in okupira že leta. /…/ Samo vrnimo se v leto 2005, ko se je Izrael umaknil z zasedenih območij Gaze. Kakšen je bil odgovor Palestincev? Izvolili so Hamas za svoje politične predstavnike. In kaj je ta najprej naredil? Nagnal je Mahmuda Abasa, ki je imel mednarodno podporo. Hamas pa je radikaliziral zadeve. Veste, pri teh vprašanjih se je vedno treba vprašati, kdo s takimi dejanji profitira?« je za tednik Demokracija v intervjuju dejal politični analitik Miran Videtič. Bližnjevzhodno dogajanje je komentiral tudi pater Peter Lavrih, vodja Komisariata za Sveto deželo v Sloveniji: »Predsednik Fataha Mahmud Abas se zaveda, da je treba z Judi sodelovati. Statistično gledano ima Betlehem več romarskih nastanitev od Jeruzalema. Ljudje so prijazni, je tudi ugodnejše kot v Jeruzalemu, zato vsi tiščijo tja. Mi imamo vedno prost prehod, zato so naša romanja večinoma vedno v Betlehem. Čeprav je v celotnem Izraelu le 26.000 kristjanov, predstavljajo neke vrste »mirovno misijo«. Dodal bi tudi, da obstajajo v Izraelu tudi krščanske (katoliške, luteranske etc.) skupnosti Judov, ki so v Jeruzalemu, Eilatu, v Beerschevi, Tel Avivu in Haifi. No, nekoč sem nekega Arabca v Betlehemu vprašal, kaj se dogaja v Gazi. Odgovoril je: »Pustite norce.««
Poplave in obdavčitev donacij
Del Slovenije so v začetku avgusta prizadele velike poplave, hudourniški plazovi so uničili številne domove in infrastrukturo. Sledile so obljube o pomoči prebivalcem na prizadetih območjih z vseh strani, veliko je bilo dobrodelnih prireditev, na katerih so zbirali sredstva za prizadete v poplavah. Denarno pomoč je obljubil tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Najbolj so bila prizadeta območja Savinjsko-šaleške regije, Koroška, del Gorenjske in del Osrednje Slovenije. Prebivalstvu na prizadetih območjih so takoj priskočili na pomoč gasilci (prek Urada RS za zaščito in reševanje) in v vodstvu Slovenske demokratske stranke. Neposredna pomoč je bila neprecenljiva, pomagati so začele tudi humanitarne organizacije, kot sta Slovenska Karitas in Rdeči križ Slovenije. Predstavnike vladajoče strani pa smo po začetnem fotografiranju ter postavljanju pred kamere in objektive na teh območjih bolj malo videli. Da je njihova vnema kratkotrajna, se je izkazalo tudi v tem, da je obnova po povodnji v zadnjem času domala zastala.
Škocjan se sooča s stopnjevanjem romske problematike, ki zavira razvoj občine
Odpravili smo se v občino Škocjan, kjer se soočajo s težavami zaradi Romov, ki živijo v občini. V Škocjanu se je v začetku oktobra mudil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina in izpostavil, da pozitivna diskriminacija do Romov ne more diskriminirati pravic večinskega prebivalstva. Škocjan je tudi ena od enajstih jugovzhodnih slovenskih občin, ki so predlagale spremembe zakonov v zvezi z romsko problematiko, vendar pa je zdajšnja vlada sveženj sprememb zavrnila. »Ne razumemo, zakaj vlada zavrača nasvete in predloge tistih, ki se vsakodnevno soočamo s to težavo,« so nad tem razočarani v Škocjanu. Romska problematika v tej občini namreč obstaja že več desetletij, odkar je še prejšnja država Jugoslavija Rome naselila na to območje. Sprva je šlo za manjše število Romov, vendar pa se je njihovo število sčasoma povečalo, saj imajo velike družine. Zdaj naj bi jih v občini živelo med 300 in 400. Težave, ki so pripeljale do današnjega stanja, so se razrasle v zadnjih dvajsetih letih. »Kar se zdaj dogaja, je tako rekoč neobvladljivo,« nam je dejal Bojan Jerak, član Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike iz Dobruške vasi.
V novi številki Demokracije vabljeni k branju analitičnih kolumen naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Lea Kalc Furlanič, Marjeta Bogataj, Aleksander Rant, Milan Zver, Stane Granda, Vinko Gorenak, Keith Miles in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
