Piše: Frančiška Buttolo
Zapis o namenu razprave mediteranskih članic EU na Malti kot o formalnem začetku neokomunistične politike EU, tudi v Sloveniji.
Na prvi pogled se zdi srečanje voditeljev mediteranskih držav povsem običajen sestanek, pa vendar ni tako. Vsi, ki spremljamo politiko vemo, da gre za srečanje, ki bo poskusilo omogočiti skorajšnji usodni sklep v parlamentu EU, po katerem bo Evropa MORALA prenehati biti evropska.
Do te skorajšnje neokomunistične revolucije v vsej EU, ki jo vodijo po Sorosovih zamislih odprte družbe evropski najbogatejši lastniki multinacionalk (s skrajno komunističnimi nazori, obveznimi za vse razen zanje in njihove najožje politične kroge) pa ni prišlo kar naenkrat, nikakor. Najprej so morale biti uspešno izvedene neokomunistične revolucije v čim večjem številu posameznih držav EU. Med njimi so Nemčija, Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Slovenija in tudi Italija – pod vodstvom domnevno desne predsednice vlade.
Zdaj, ko je bila neokomunistična revolucija v EU izvedena v dovolj velikem številu držav, so odprte vse možnosti za začetek dokončnega ali totalnega raznarodovanja Evrope. Ta načrt EU oziroma Zahoda je celo tako ambiciozen, da se ne ustavi niti pred možnostjo o uvedbi zahodnega neokomunizma tudi v Rusiji, če ne bo upoštevala neokomunističnih zahtev v OZN in drugih najvišjih mednarodnih političnih organizacijah in telesih. Kajti neokomunistični Zahod ne bo dopuščal nikakršnega kršenja pravic in mednarodno veljavnih političnih dogovorov in človekovih pravic.
Pri vsem tem političnem leporečju zahodnih neokomunističnih politikov pa je in bo zamolčano dejstvo, da se pri uveljavljanju raznarodovanja avtohtonega evropskega prebivalstva (večinoma bele rase) zgledujejo po Hitlerjevem reševanju judovskega vprašanja izključno v korist arijske rase. Razlika med Hitlerjevimi “rešitvami’ nemške družbe pred judovskimi (po rasnem izvpru nenemškimi) prebivalci je samo v tem, da so v EU preganjani avtohtoni narodi bele rase Bolj kot zanimivost, je potrebno omeniti tudi nekaj rasističnih poskusov neokomunističnih feministk, da bi EU z obveznimi ženskimi kvotami iztrebila moške. To se najbrž ne bo obneslo, ker so moški zdaj lahko tudi uradno nasprotnega spola (in seveda obratno).
Kar zadeva Slovenijo, je že povsem neokomunistična. Kot v kakšni pravi banana republiki, so s propagando o čisti vodi za vse zavzeli parlament, vladne funkcije in javno televizijo, nato pa odprli meje za vse priseljence, s še posebno velikim veseljem pa za vse tiste, ki niso evropskega porekla, večinoma mlade moške brez razvidne preteklosti, zlasti iz Sirije in še nekaterih, predvsem bližnjevzhodnih, držav – tudi številne “čistokrvne” borce, na tisoče in tisoče tistih, ki so službovali v vojski takoimenovane Islamske države.
Da to niso le moje blodnje, kažejo tudi multikulturne neokomunistične grožnje nasprotnikom neokomunističnega rasizma na spletu, vsaj na slovenskem. Pod imeni nekaterih oseb, ki nasprotujejo sedanjemu raznarodovanju Slovencev, se v rubriki Slike pojavljajo grožnje s fotografijami reklam različnega orožja in mrtvih živali na primer ovc, ki spominjajo na mafijske grožnje z odrezanimi konjskimi glavani v posteljah žrtev mafije.