Piše: C. R., STA
Skupina preiskovalcev ZN je danes opozorila, da bi določena retorika, ki so jo posredovali ruski mediji, lahko pomenila spodbujanje h genocidu v Ukrajini. Komisija, ki preiskuje kršitve človekovih pravic v Ukrajini od začetka ruske invazije, ugotavlja tudi nadaljevanje sistematične uporabe mučenja in neselektivnih napadov v škodo civilistov.
Vodja preiskovalne komisije za Ukrajino Erik Mose je v današnjem nastopu pred Svetom ZN za človekove pravice v Ženevi izrazil zaskrbljenost “zaradi obtožb o genocidu v Ukrajini” in opozoril, da “nekateri komentarji, ki jih posredujejo ruski državni in drugi mediji, lahko pomenijo spodbujanje h genocidu”.
Norveški sodnik Mose vodi tričlansko preiskovalno komisijo (COI), ki jo je ustanovil svet za človekove pravice za preiskavo kršitev, storjenih od ruske invazije na Ukrajino februarja lani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Komisija je v svojem prvem poročilu marca ugotovila, da so ruske oblasti zagrešile “široko paleto vojnih zločinov”.
Mose je takrat dejal, da je komisija seznanjena z obtožbami o genocidu, vključno s prisilno premestitvijo ukrajinskih otrok na območja pod ruskim nadzorom, in obljubil, da bodo to raziskali.
V danes predstavljenem posodobljenem poročilu pa je Mose dejal, da je komisija nadaljevala preiskave posameznih primerov domnevnih premestitev mladoletnikov brez spremstva v Rusijo. Ob tem je izrazil obžalovanje zaradi pomanjkanja jasnosti in preglednosti glede celotnega obsega, okoliščin in kategorij premeščenih otrok.
Preiskovalna komisija ugotavlja tudi nadaljevanje sistematične in široko razširjene uporabe mučenja in neselektivnih napadov, ki so vodili do civilnih žrtev.
Mose je ob tem povedal, da komisija, ki je v Ukrajino potovala več kot desetkrat, zdaj “izvaja bolj poglobljeno preiskavo”, ki lahko tudi razjasni, ali “mučenje in napadi na energetsko infrastrukturo pomenijo zločine proti človečnosti”.
Njegova skupina med drugim preiskuje vzrok uničenja jezu Nova Kahovka na reki Dneper na ozemlju pod ruskim nadzorom 6. junija. Zaradi katastrofe, za katero sprti strani krivita druga drugo, je samo na ukrajinski strani umrlo 32 ljudi. Vode so takrat poplavile obsežna območja in prisilile tisoče ljudi v evakuacijo.
