3.8 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

Spopadi v Gorskem Karabahu razkrivajo nemoč CSTO

Piše: A. H. (Nova24tv.si)

Azerbajdžan nadaljuje s svojimi vojaškimi operacijami v Gorskem Karabahu, ki ga nadzirajo Armenci. Pri tem opozarja, da se ne bodo ustavili do predaje armenskih sil, kar morebitno sproža novo kavkaško vojno. Napadi v torek so povečali grožnjo nove vojne v etnični armenski regiji Azerbajdžana, ki je žarišče vse od razpada Sovjetske zveze. Mednarodno je priznano kot azerbajdžansko ozemlje, vendar ga delno upravljajo separatistične armenske oblasti. Te trdijo, da je območje s približno 120 tisoč prebivalci njihova pradomovina.

Napetosti v regiji tlijo že mesece, potem ko so azerbajdžanske enote decembra blokirale koridor Lačin, s čimer so prekinile edino cesto, ki povezuje Gorski Karabah z Armenijo in preprečile uvoz hrane približno 120 tisočim prebivalcem. Moskva, ki je bila zadolžena za preprečitev novega izbruha konflikta, skladno z Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) ni posredovala, da bi zaščitila svojo dolgoletno zaveznico Armenijo, kar je le še ena spodbuda več za Armenijo, ki je že razmišljala, da bi iz CSTO izstopila in se obrnila proti Zahodu. CSTO je sicer ruska alternativa zvezi NATO.

Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je v današnji izjavi sporočilo, da je bila vojaška oprema armenskih oboroženih sil “nevtralizirana” vključno z vojaškimi vozili, topništvom in protiletalskimi raketnimi napravami. Oblasti Gorskega Karabaha pravijo, da je bilo od začetka ofenzive ubitih 27 ljudi vključno z dvema civilistoma, veliko več pa jih je bilo ranjenih. Baku je pripravljen na pogovore, vendar vztraja, da morajo “nezakonite” armenske vojaške formacije dvigniti belo zastavo in razpustiti svoj “nezakoniti režim”.

Iz posnetkov družbenih medijev, posnetih v torek v Stepanakertu, glavnem mestu Karabaha, ki ga Azerbajdžan imenuje Khankendi, je bilo slišati glasno in ponavljajoče se obstreljevanje. Hikmet Hadžijev, svetovalec za zunanjo politiko azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, je dejal, da je Baku napotil kopenske sile, ki so po njegovih besedah ​​na več mestih prebile armenske črte in dosegle nekatere svoje glavne cilje, kar so armenske separatistične sile zanikale. “Azerbajdžansko granatiranje je uničilo rusko vojaško bazo v regiji Karabah“, je objavil profil Višegrad24 na Twitterju.

 

Po poročanju Reutersa so azerbajdžanske sile doslej zasegle več kot 60 vojaških postojank in uničile do 20 vojaških vozil z drugo strojno opremo. Karabaške separatistične oblasti so sporočile, da je bilo zaradi vojaške akcije Bakuja ubitih 25 ljudi vključno z dvema civilistoma, 138 pa je bilo ranjenih.  Prebivalce nekaterih vasi naj bi evakuirali.

Se Armenija obrača od Rusije proti Zahodu?

Poraja se vprašanje, ali gre za politične posledice, potem ko je armenski premier Nikol Pašinjan – ki ga Rusija, tradicionalna podpornica Armenije, ima za preveč prozahodnega – govoril o pozivih k državnemu udaru proti njemu. Boji v Karabahu bi lahko spremenili geopolitično ravnovesje na južnem Kavkazu, ki je prepreden z naftovodi in plinovodi. Tam si Rusija – ki ji odvrača pozornost lastna vojna v Ukrajini – skuša ohraniti svoj vpliv kljub večji dejavnosti Turčije, ki podpira Azerbajdžan. Armenski premier je maja dejal, da je Erevan pripravljen priznati Gorski Karabah kot del Azerbajdžana, če bo zagotovljena varnost armenskega prebivalstva v regiji. Odnosi med nekdanjima sovjetskima republikama Armenijo in Azerbajdžanom so napeti od leta 1991, ko je armenska vojska zasedla Gorski Karabah, ozemlje, ki je mednarodno priznano kot del Azerbajdžana, in sedem sosednjih regij. Jeseni leta 2020 je Azerbajdžan v 44 dneh spopadov izpod armenske okupacije osvobodil več mest, vasi in naselij. Mirovni sporazum, sklenjen s posredovanjem Rusije, so v Azerbajdžanu slavili kot zmagoslavje.

Foto: epa

Armensko spogledovanje z novimi mednarodnimi partnerji je spodbudilo njeno razočaranje, da je Rusija ni mogla ali ni hotela braniti pred tem, kar vidi kot agresijo sosednjega Azerbajdžana. To je tudi sprožilo vprašanja o zmožnosti Rusije, da obdrži svojo oblast nad državami in konflikti po nekdanjem Sovjetskem imperiju. Armenski predsednik Nikol Pašinjan je dejal, da njegova država začenja okušati “grenke” sadove “strateške napake”, ker je Rusiji zaupala skoraj izključno odgovornost za obrambo svoje države.

Ravno zato je Pašinjan že pred nekaj meseci napovedal morebitni izstop Armenije iz Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) in da ta ostaja na dnevnem redu Erevana, vendar le, če organizacija postane “nesposobna”. “Če se bo Armenija de jure odločila za izstop iz CSTO, se bo to zgodilo potem, ko bo Armenija zabeležila, da je CSTO zapustila Armenijo. Takšna agenda obstaja, če CSTO postane neaktivna organizacija. Potem se bomo morali sami odločiti o svojih varnostnih vprašanjih,” je dodal Pašinjan, poročajo tuji mediji.

Leta 2002 ustanovljena Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) združuje Armenijo, Kazahstan, Belorusijo, Kirgizistan, Tadžikistan in seveda Rusijo.  Odnosi Armenije z organizacijo so se poslabšali zlasti po tem, ko CSTO ni želela posredovati ali celo kritizirati vdora azerbajdžanskih čet na armensko ozemlje septembra 2022.

Foto: epa

Armenija je doslej želela dokazati, da je njeno sodelovanje  v CSTO le formalno brez kakršne koli aktivnosti, da bi dobila podporo zahodnih držav. Prav v kontekstu nedejavnosti CSTO je Evropska unija 20. februarja začela civilno misijo (EUMA) v Armeniji. Ta je razširjena različica prejšnje kratkoročne misije oktobrske in decembrske misije, ki je sledila azerbajdžanskemu vdoru, kar pa Armenija vidi kot posledico neukrepanja Rusije in CSTO v zvezi z njenimi zahtevami za posredovanje med agresijo na Azerbajdžan septembra 2022.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine