Piše: C. R.
“EU se je v sedanjem mandatu Evropskega parlamenta soočila z več izjemnimi krizami, kot je bila svetovna pandemija, ruska vojna agresija na Ukrajino in posledična energetska kriza, pri čemer je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen nekatere izmed njih povsem upravičeno poimenovala kot klic zgodovine in izpostavila enoten, odločen in hiter odziv EU institucij nanje, tako na ravni EP, EK kot držav članic EU. Prav je, da je poudarila tudi veliko solidarnost EU z napadeno Ukrajino, z njihovimi begunci v EU kot zavzetost EU pri nadaljnji pomoči Ukrajini in njeni prihodnji obnovi.
V zvezi z EU Zelenim dogovorom v njenem govoru pozdravljam poudarek, da ga je treba izvajati skupaj z vsemi deležniki: industrijo, gospodarstvom, predvsem pa tudi kmetijstvom – da gresta kmetijstvo in varstvo narave z roko v roki. Predsednici EK želim, da po odhodu podpredsednika Timmermansa, nadaljuje s priložnostjo, ki jo je minule dni začela z razpravo o volkovih in svojo zavezanost, da bo prisluhnila evropskim kmetom, ki jih je za razliko od prejšnjega nagovora tokrat konkretno nagovorila, dokaže tudi pri uredbi o pesticidih.
Pogrešal pa sem več njenega soočenja z realnostjo pri več generalnih ciljih Zelenega dogovora, predvsem glede razumevanja trenutne gospodarske situacije v EU, pa tudi v sami Nemčiji, tudi zaradi še vedno predrage energije, ki zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva in povzroča energetsko revščino pri ljudeh, ter priznanje, da so nekateri cilji Zelenega dogovora nerealni in jih je treba prilagoditi. Kajti, cilji Zelenega dogovora so bili sprejeti pred pojavom vseh treh velikih kriz (pandemijo, vojno v Ukrajini in energetsko krizo), in v takšni zastavljeni obliki v novih okoliščinah marsikateri niso izvedljivi, upoštevajoč tudi sedanje nove gospodarske in politične globalne okoliščine, v tedaj zastavljenih časovnih rokih.
Glede kritičnih surovin, kjer sam aktivno sodelujem kot poročevalec Odbora za regionalni razvoj (REGI), poudarjam, da je en korak res narejen, vendar bo na tem področju treba skleniti še mnogo strateških partnerstev s tretjimi državami, da bomo v našem strateškem zelenem prehodu sploh lahko imeli strateško avtonomijo v EU.
Širitev EU je napovedala kar dosledno in pozdravljam to ambiciozno strateško usmeritev EU, še posebej, ker je veliko držav kandidatk, še posebej z Zahodnega Balkana že dolgo v čakalnici za vstop, pri čemer pa bi veljal bolj jasen poziv von der Leyen k temu, da bodo morale tudi kandidatke same še bolj odločno pristopiti h kakšnim reformam, ki so potrebne za vstop v EU.
Žal pa je predsednica EK v svojem govoru povsem izpustila pozicioniranje EU v EU-atlantsko geopolitičnih povezavah. V luči vse večjega pomena obrambne Unije in prihajajočih volitev v ZD je jasna strategija EU nujna za učinkovito izpolnjevanje interesov Unije skupaj z evro-atlantskimi partnerji, ki nam včasih tudi škodijo pri ostalih odnosih, predvsem v odnosih v Afriki ali na Kitajskem.
Pozdravljam tudi napoved von der Leyen o zmanjševanju upravno-administrativnih bremen za gospodarstvo, posebej za mala in srednje velika podjetja, ter imenovanje posebnega odposlanca za SME, ki bo neposredno odgovoren predsednici EK. Prav tako pozdravljam, da bo EU pregledala nedovoljene državne pomoči 0s strani Kitajske pri proizvodnji sončnih panelov.«