2.1 C
Ljubljana
četrtek, 21 novembra, 2024

V novi številki Demokracije preberite intervju z Ivanom Molanom, županom občine Brežice: »Težava je, da imamo neoperativno državo!”

Piše: Vida Kocjan   

Z Ivanom Molanom, dolgoletnim županom občine Brežice, smo se pogovarjali v petek. Teme so bile poplave, poslovanje občine, črpanje evropskih sredstev, vložitev podpisov za spremembo nekaterih zakonov in žgoča migrantska problematika.

Demokracija: Gospod Molan, reki Sava in Krka sta prestopili bregove v brežiški občini in povzročili veliko težav pri poplavni zaščiti naselij Loče, Čatež, Krška vas in Velike Malence. V Sevnici in Krškem tega ni bilo. Kaj se je dogajalo?

Molan: Posavje je bilo celo poplavno ogroženo. Leta 2000 je bil sprejet zakon o spodnji Savi, kjer je bilo dogovorjeno, da se bo zgradilo pet hidroelektrarn in sočasno uredila poplavna varnost, nato še infrastruktura, možnost namakanja in predvsem vse v dobro turizma ter gospodarskega razvoja. Od leta 2000 do 2017 so bile zgrajene štiri hidroelektrarne (HE), vključno z urejeno poplavno varnostjo. Zato v Radečah, Sevnici in Krškem ni več težav s poplavami. Zgrajena je bila tudi HE Brežice, žal pa ne HE Mokrice kot zadnja hidroelektrarna, ki je ključna za dokončanje poplavne varnosti. Slednja bi morala biti tudi razbremenilnica vseh hidroelektrarn. Brežice smo v tem primeru praktično še na slabšem. Treba je vedeti, da se z ureditvijo strug Save, Savinje, Krke v zgornjem toku voda ne razliva več po Radečah, Sevnici in Krškem, pride pa ta veliki val v Brežice. Zdaj nas je zalil, saj nimamo še dokončane poplavne varnosti predvsem zadnjih vasi, kot sta Loče, in Rigonce, delno sta nedokončani tudi Krška vas in Čatež.

Demokracija: Se pravi, zalilo je Loče, Čatež, Rigonce?

Molan: Tako je. Imeli pa smo tudi srečo, da se ni uresničila napoved, da bo prišlo do 4.000 enot vode pretoka na kubični meter. Ker stvari niso dokončane, bi prišlo celo do tega, da bi se voda razlivala čez zgrajene nasipe, kot je Krška vas, tudi v Čatežu in na Mostecu bi šla verjetno čez nasipe. Poplava bi bila katastrofalna. Kljub temu pa je bilo tudi s 3400 kubičnih metrov pretoka treba najprej odpirati razbremenilne zapornice, da so Savo iz struge spustili v Vrbino. S tem so znižali val na nasipih, tako da ni prišlo do razlitja čez nasipe v Krški vasi, Čatežu in na Mostecu. Kljub temu pa nam je začelo na Čatežu trgati nasip in smo ga morali dvigovati in varovati z vrečami. Prav tako je v Krški vasi prišlo do določenih vdorov vode, zalilo je nekaj kleti. Loče so še popolnoma nezaščitene, sredi vasi je bilo okoli 1,2 metra vode. V Krški vasi in Ločah imajo hiše večinoma dvignjene, tako da v notranje stanovanjske prostore voda ni prihajala, imajo pa večinoma zalite kleti in garaže. Tudi na Malencah je zalilo eno hišo. Velike težave imamo predvsem s podtalnico, ki je zalila Terme Čatež, kjer je bilo treba iz kampa sredi noči evakuirati okoli 2000 ljudi.

Demokracija: Terme Čatež so v zasebni lasti. So ljudi evakuirali lastniki ali kako je to šlo?

Molan: Obvestili so nas, da je treba ljudi evakuirati. Obvestilo smo posredovali v Terme Čatež, tam pa so najprej razmišljali, da evakuacija ni potrebna. Potem pa sta civilna zaščita in policija okoli 23. ure pomagali ljudi evakuirati. Zagotovili smo jim športno dvorano, večino so jih pripeljali v Brežice na različna parkirišča, tako da so nekateri spali v avtih, nekateri so odšli domov, Nizozemcem pa smo omogočili prenočitev v športni dvorani. Nekaj več kot 100 jih je prespalo v športni dvorani.

Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine