9.1 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

V Celju 3,5-milijonska investicija zadrževalnika preprečila 100-milijonsko škodo; projekt sabotirala Levica

Piše: I. K. (Nova 24TV)

 

Ob nedavnih poplavah smo se na lastne oči prepričali, da se lahko človek s sodobni tehnologijo postavi naproti naravi, če je le politična volja, da se to zgodi. Regulacija vodotokov, ki se gradijo ob hidroelektrarnah, se je izkazala za učinkovito protipoplavno zaščito. Razen takrat, ko se skupaj proti prebivalcem zarotita leva politika in ekoludisti. Danes so v Celju hvaležni, da je 3,5 milijonska investicija zadrževalnika preprečila do 100-milijonsko škodo. 

Suhi zadrževalnik v Celju je bil eden od stebrov protipoplavne obrambe, zaradi katere je Celje apokaliptične poplave preživelo skoraj brez resne škode – za razliko od leta 1990, ko je bilo mesto ob manjši povodni povsem pod vodo.

Levica je želela sabotirati projekt

“Lansko leto je bil v Celju zgrajen suhi zadrževalnik pri Špici v Celju, kljub srditemu nasprotovanju celjskih komunističnih osebkov. Gradnjo omenjenega zadrževalnika je hotel preprečiti tedanji celjski komunistični poslanec tudi v parlamentu v času Janševe vlade Željko Cigler, poslanec levice,” nam je razmere v Celju opisal poznavalec.

Bivši poslanec Levice Željko Cigler (Foto: STA)

Po navedbah bralca samo zato, ker v tedanjem načrtu “šlampasti” projektanti niso predvideli istočasne gradnje protipoplavnih nasipov za vse objekte na območju Medloga. Bivši poslanec Levice naj bi sabotiral projekt, kljub temu da so bila zagotovljena evropska sredstva! K sreči ga takratna vlada ni poslušala. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak ter koalicija so šli s projektom naprej, zavedajoč se, da bi novo projektiranje in pridobitev vseh novih dovoljenj ponovno trajalo kakšno desetletje.

Andrej Vizjak (Foto: Energetika Celje)

Župan se hvali, sam pa je nasprotoval projektu …

“V soboto pa je prišlo do poplav, nivo vode je bil višji kot leta 1990, ko je zalilo pol Celja. Omenjeni zadrževalnik se je obnesel odlično in preprečil poplavo tako v naselju Špica, kjer živi 300 ljudi, kot tudi v mestu Celje, saj je do prelivanja manjkal le še kakšen centimeter. Sedanji komunistični župan pa se javno hvali sedaj, kako dobro so bili narejeni nasipi, čeprav je tudi on nasprotoval gradnji omenjenega zadrževalnika skupaj s stranko Levica, SD. Gradnja zadrževalnika je stala 3,5 milijona plus ostali nasipi po Celju so se tako povrnili večkratno ob tej poplavi. V kolikor bi zalilo Celje, bi bila škoda samo v Celju 30–100 milijonov.”

Celje. Zračni posnetki narasle Savinje na obmocju Celja. Samo mesto jo je dobro odneslo.
(Foto: Cele.si)

Bralec se zato zahvaljuje Janševi vladi, ki je v obdobju svetovne pandemije leta 2021 znala gledati in delati praktično in kljub nasprotovanju “komunistov” dokončala protipoplavne ukrepe. “Na moje veliko razočaranje tega volivci na zadnjih parlamentarnih, občinskih in županskih volitvah niso nagradili, še enkrat hvala pokončnemu Andreju Vizjaku in SDS,” zaključuje bralec.

Vsi niso bili tako srečni

Vsi pa niso imeli takšne sreče kot Celjani, ki jim je desna koalicija kljub nasprotovanju levice pomagala. Hidroelektrarna Mokrice, ki je sicer projekt nacionalnega pomena tudi izven pozitivnih vidikov urejanja regulacije vodotokov, bi se lahko že začela graditi, a se zaradi usklajenega miniranja projekta s strani okoljevarstvenih organizacij to še ni zgodilo. Kljub že izdanemu gradbenemu dovoljenju gradnja stoji. Gre pa za elektrarno, ki ima v verigi predviden izravnalni bazen, ki omogoča tudi fleksibilnost celotne verige hidroelektrarn na spodnji Savi.

He Mokrice (Foto: STA)

Zmagale so ribe

Potem ko je vlada Janeza Janše leta 2022 odločila, da je pri izgradnji hidroelektrarne energetski interes bolj pomemben od naravovarstvenega, je sklep vlade na sodišču izpodbijalo Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS). In na koncu so zmagale ribe. Sodišče je odločilo, da postopek prevlade javne koristi energetike nad koristjo ohranjanja narave ni bil pravilno izpeljan, in razsodilo v prid DPRS. Od takrat projekt trajno stoji, čeprav je bil Državni prostorski načrt (DPN) sprejet že pred desetletjem. Če bi se hidroelektrarna že gradila, bi se reguliral tudi vodotok, ki bi preprečil poplave, in bi danes prebivalci vasi ob spodnji Savi ostali na suhem, tako pa jih je poplavilo.

Še oporečni član bivše koalicije Igor Zorčič, ki je pogosto glasoval v prid opozicije KUL namesto za vlado, se zaveda bridke resnice, da je ekoludizem kriv, da so ljudje izgubili svoje imetje. “V Posavju so se ob poplavah izkazale vse prednosti regulacije vodotokov ob izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi. Iz “okoljevarstvenih” razlogov še ni HE Mokrice, kar so občutili prebivalci poplavljene vasi Loče,” je zapisal na Twitterju.

Videti je, da se tudi levica prebuja in se začenja zavedati rušilne moči skrajne stranke Levice in z njo ideološko naravnane okoljevarstvene organizacije, katerih osrednji razlog obstoja je nagajanje pri pomembnih projektih in strateško iskanje poti v “odrast”.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine