Piše: Blagovest.si
Če ste že kdaj slišali za ljubljanskega škofa Jegliča, potem tudi veste, da je kot Frančiškov tretjerednik h krstnemu imenu (Anton) dobil še eno ime: Bonaventura. Svetnik s tem imenom goduje prav na današnji dan.
Sv. Bonaventura, ki je nosil krstno ime Janez, rojen pa je bil v bližini Viterba, velja za enega največjih nosilcev intelektualne in duhovne moči znotraj Frančiškovega reda manjših bratov. Sholastični teolog iz 13. stoletja pa ni bil samo profesor na univerzah, ampak predvsem mistik, ki je kasneje postal tudi generalni minister svoje redovne skupnosti, nazadnje pa celo kardinal. O tem, zakaj so ga imenovali Bonaventura, pripoveduje legenda: mati je prinesla bolnega Giovannija k Frančišku Asiškemu, da bi ga blagoslovil. Ko je bil star pet let, ga je mati spet odpeljala k Frančišku. Hotela se mu je zahvaliti, ker je otrok ozdravel. Takrat je menda Frančišek na glas vzkliknil: “Buona ventura!” – kakšen srečen dogodek. Od tedaj so fanta imenovali še samo Bonaventura.
V red manjših bratov je vstopil zelo mlad. Od leta 1236 do leta 1242 je študiral v Parizu. Leta 1256 je doktoriral iz teologije in leta 1257 je, star šestintrideset let, postal sedmi general reda manjših bratov. Po naročilu papeža Gregorija X., ki ga je leta 1273 imenoval za kardinala in škofa v Albanu, je v Rimu pripravil drugi lyonski koncil. Pozneje ga je tudi vodil (od maja do julija 1274). Bonaventura je povsem izpolnil papeževa pričakovanja in pokazal zelo spretno roko pri reševanju zastavljene naloge, vendar zaključka koncila ni doživel. Nekaj dni pred koncem je umrl, in sicer 15. julija 1274 v Lyonu. Papež Sikst IV. je velikega redovnika 14. aprila 1482 razglasil za svetnika.
Nadaljevanje preberite TUKAJ.
