Piše: Blagovest.si
Smo na pragu poletja, ki je tudi čas počitnic in dopustov. In marsikdo razmišlja, kako bo v tem času dal “vse štiri od sebe” ter poleg službe odrinil od sebe tudi Boga.
Seveda je počitek potreben, o tem ni nobenega dvoma. Vendar je prav v času dopusta skušnjava, da se prepustimo lenobi, še bolj vabljiva. A lenoba ne pomeni samo brezdelje, niti pomanjkanje volje do dela, pač pa še precej več od tega.
Že cerkveni očetje, torej prvi teologi, so pisali o tem, da brezdelje ali nedejavnost privlači greh. Lenobo so označevali z izrazom acedia, ki ima širok pomen. Gre za lenobnost, na katero je vezanih več grehov in ima lahko usodne posledice, če se ji prepustimo: odvisnost, depresija, bolezenska stanja… Torej lahko govorimo, da gre za stanje brezčutnosti in brezskrbnosti, nekakšne brezbrižnosti in apatičnosti, ki pa je na drugi strani povezana z izbruhi jeze in žalosti. Nekateri komentatorji menijo, da je temu stanju najbližje samopomilovanje, ki je povezano z melanholijo, občutkom brezupa.
V obrazcu kesanja pri maši tako zasledimo, da obžalujemo tudi vse, kar smo dobrega opustili. In dejansko gre pri grehu lenobe za ignoriranje darov Svetega Duha in s tem za počasno drsenje v spontano zavračanje Božje milosti. Prav zato je lenoba tako nevarna. Povezana je namreč z ohlajeno ljubeznijo, torej mlačnostjo. Jezus v Knjigi razodetja pravi: “Ker pa nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust.” (Raz 3, 16)
Več TUKAJ.
