Piše:G. B.
V novi številki revíje Demokracija smo pod drobnogled vzeli prvo leto Golobove vlade in Logarjevo Platformo sodelovanja, ki že moti tranzicijske plenilce. Objavljamo reportaži s protesta upokojencev v Ljubljani ter s srečanja podpornikov Nova24TV in Demokracije v Škocjanu na Dolenjskem. Objavljamo tribuni Dimitrija Rupla in Jožeta Dežmana ter veliki intervju z veleposlanikom Republike Poljske v Sloveniji Krzysztofom Olendzkim, ki pravi, da se je Poljska popolnoma odpovedala energetski oskrbi iz Rusije. Razkrivamo, kdo je Golobov Rasputin v krilu! Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
Prvo soboto v juniju je v Škocjanu na Dolenjskem potekalo že drugo srečanje podpornikov televizije Nova24 in revije Demokracija. V prijetnem razpoloženju se je zbralo približno dva tisoč ljudi, ki so preživeli nepozaben dan ob bogatem kulturnem programu in govorih glavnih predstavnikov omenjenih medijev. Tako so bili med govorniki Boris Tomašič, dr. Metod Berlec, Jože Biščak in Aleksander Rant, ki je tudi vodil dogodek in program. Zbrane so nagovorili tudi škocjanski župan Jože Kapler, »gostitelj« Bogdan Krašna, lastnik podjetja AC Krašna, ki je omogočil prostor za dogodek, govor pa je imel tudi prof. dr. Boštjan Marko Turk. Za glasbeni program, ob katerem so mnogi zbrani prešerno zaplesali, pa je poskrbela predvsem skupina Lenarti, čeprav so na dogodku nastopili tudi drugi nadarjeni izvajalci. Dogodek se je uradno začel ob 12. uri, čeprav so obiskovalci začeli prihajati že od desetih zjutraj. Uradni del programa se je končal okoli 17. ure popoldne, ko so se Borisu Tomašiču in Aleksandru Rantu na odru pridružili tudi vsi sodelavci Demokracije in Nova24TV ter se od srca zahvalili vsem zbranim za njihovo podporo v današnjih časih, ko je nedotakljivost svobode govora in medijske pluralnosti vse bolj ogrožena.
Celotno reportažo si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi številki Demokracije lahko še preberete:
Leto Golobove vlade, leto izgubljenih priložnosti
»Leto, ki je minilo, je leto izgubljenih priložnosti, bohotenja birokracije in antireform, še posebej ko gre za razbremenitev plač ali padanje standardov upokojencev,« je prvo leto dela vladne koalicije pod vodstvom Roberta Goloba komentiral Janez Janša, predsednik SDS. Na simbolni ravni pa je zadnje leto tudi leto »vračanja v Jugoslavijo in obujanja zloveščega duha državljanske vojne«, politično gledano pa tudi padanja mask. Vlada Roberta Goloba je 1. junija sklenila prvo leto mandata, ki ga je nastopila z obljubami o izvedbi več reform, od katerih doslej niso naredili še niti ene. Njihovo enoletno obdobje je spremljala predvsem odprava sprejetih zakonov in sklepov prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Pri izvajanju tako imenovane politike antijanša pa so bili uspešni. Uspešni so bili tudi pri povečevanju davkov, javne porabe, v zadnjih dneh jim je s pomočjo Ustavnega sodišča RS uspel tudi njihov največji projekt, to je politični prevzem RTV Slovenija. Golobovi so zadovoljni, kako tudi ne, njihov edini cilj je »vladati«, zato ne preseneča Golobova izjava, da so »na vladi vsi srečni in zadovoljni«, trenj v koaliciji pa menda ni.
Zaradi Logarjeve Platforme sodelovanja velika nervoza v vrstah tranzicijskih plenilcev
»Smo na pragu nečesa velikega,« je na večer drugega kroga lanskih predsedniških volitev dejal Anže Logar, takrat sicer poraženi kandidat, ki je nabral skoraj 420 tisoč glasov volivcev. Konec decembra je za N1 pojasnil, da bo ustanovil civilnodružbeno platformo, na zadnji majski dan pa je obljubo izpolnil. Zanimivo je, da je isti dan, v sredo, 31. maja, samo uro po začetku ustanovnega zbora novega društva potekala vladna tiskovna konferenca ob prvi obletnici vlade, zvečer pa še peti vseslovenski protestni shod v organizaciji civilne iniciative Glas upokojencev. Tudi v njej poudarjajo potrebo po sodelovanju, se pa organizatorji za zdaj distancirajo od strank, tudi opozicijskih, kar sicer ni nepričakovano, že tako ali tako pa mainstream mediji ves čas prikazujejo Inštitut 1. oktober kot podaljšek SDS. To je tudi del taktike, s katero so se sedaj lotili tudi Logarjeve civilne pobude.
Intervju: Veleposlanik Republike Poljske v Ljubljani, nj. eks. dr. Krzysztof Olendzki
»Na Poljskem je ta čas okoli tri milijone Ukrajincev, med katerimi je največ žensk in otrok. Razmere se drastično spreminjajo. Nekateri begunci prihajajo na novo, drugi se vračajo v Ukrajino. Kljub vsemu Poljska še vedno predstavlja zaledje Ukrajini, ki se je znašla v vojni,« je za tednik Demokracija povedal poljski veleposlanik v Ljubljani dr. Krzysztof Olendzki (1963). »Vojna v Evropi nas je vse močno pretresla. Po prvih komentarjih, ki so nastali v veliki meri pod vplivom ruskih dezinformacij, češ da gre za vojno »med Slovani« ali celo za »notranjo vojno« oz. »na notranji fronti«, pri čemer so se tovrstni komentarji pojavljali tudi v Sloveniji, danes na splošno velja prepričanje, da je ta vojna pred neupravičenin ruskim napadom obrambne narave. Dodaten element predstavlja splošno ogorčenje zaradi kriminalnih dejanj predsednika Ruske federacije in ruske vojske, ki deluje po njegovih ukazih, katere nasilna dejanja so usmerjena predvsem v civilno prebivalstvo, javno infrastrukturo ter uničevanje ukrajinske kulture in dediščine.« Kot je še spomnil, je vélika hibridna operacija, ki so jo organizirale beloruske in ruske službe, da bi destabilizirale Poljsko, Nemčijo in celotno EU, zagotovo propadla.
Protestni shod v Ljubljani – za pravico, svobodo, demokracijo, poštene pokojnine in Slovenijo
V sredo, 31. maja, so se protestniki iz vse Slovenije zbrali v Ljubljani v dveh skupinah, ena pred zgradbo Radiotelevizije (RTV) Slovenija in druga pred stavbo državnega zbora. Sprehodili so se po ljubljanskih ulicah so se združili na Trgu republike. Glavni pobudnik shoda Pavel Rupar je udeležence pozval, naj s seboj prinesejo slovenske zastave, tako da je Ljubljano preplavilo na stotine zastav. Pozval jih je tudi, naj prinesejo tudi nekaj soli. To so nato stresli pred vrata državnega zbora, »za tiste, ki je v glavi nimajo«. Sol so pozneje podarili kmetom za živino. Na Trgu republike se je zbralo več deset tisoč državljanov, po navedbah Pavla Ruparja okoli 46 tisoč, kar je bilo največ doslej. Trg je pokal po šivih, poleg zastav je središče Ljubljane preplavila tudi slovenska pesem. Shoda se je udeležila tudi znana »Avsenikova« pevka Jožica Svete, zato pesmi ni manjkalo, s Pavlom Ruparjem pa sta zapela tudi v duetu. Pavel Rupar je uvodoma pozdravil navzoče in vse, ki spremljajo shod prek televizijskih prenosov ali prenosov na družbenih omrežjih. Kot običajno je posebej pozdravil bolne in osamljene. Za vse so zmolili očenaš. V nadaljevanju je Rajko Perčič, koordinator iniciative Glas upokojencev in Inštituta 1. oktober, med drugim dejal, da so zbrali že 10 tisoč podpisov, potrebovali so jih pet tisoč, s katerimi bodo v državni zbor v prihodnjih dneh vložili predlog zakona o izrednem zvišanju pokojnin. Z zbiranjem podpisov, overjenih na upravnih enotah, so tako končali. Pavel Rupar je pozneje poudaril, naj si v državnem zboru »ne drznejo zavrniti zakona«.
Mestni šerif Janković Ljubljančanom omejil lastninske pravice
Zasebna lastnina je eden od temeljev svobode, prosto razpolaganje z njo pa pogoj za uresničitev te svoboščine. No, ljubljanski župan Zoran Janković in levičarski mestni svetniki so pred dnevi sprejeli odlok, s katerim so to pravico vsem tistim, ki imajo v slovenski prestolnici nepremičnino, omejili, če ne kar onemogočili. V Ljubljani se prosto razpolaganje z zasebno lastnino končuje. Levičarski mestni svet je pod vodstvom tujerodnega župana Zorana Jankovića sprejel odlok o predkupni pravici Mestne občine Ljubljana (MOL), s katerim bodo svobodne nepremičninske transakcije z zemljišči med zasebniki najmanj otežene. Zasebna lastnina je pogoj za demokratično in svobodno družbo, je eden od glavnih temeljev, na katerih je zrasla sodobna evropska civilizacija, ki je do zdaj daleč najuspešnejša v zgodovini človeštva. Eden od pogojev za njegovo izvajanje je, da posameznik, ki ima v lasti nepremičnino, tudi prosto razpolaga z njo. To tudi pomeni, da lahko zasebnik svojo zasebno lastnino proda komurkoli želi, pod katerimi koli pogoji želi in po katerikoli ceni. In država se v te transakcije ne sme vmešavati, nima pravice postavljati pogojev.
Alenka Puhar: Prigoljufana pravica do popravka
Maja se je razplamtel spor med gospo Špelo Furlan in TV Slovenija, ki ga je zanetilo nekaj stavkov v oddaji Intervju 2. aprila letos. Tam sva z Vido Petrovčič baje tako prizadeli Furlanovo in njene sorodnike, da je zahtevala popravek. Ko ji je to spodletelo, se je odločila za javno pismo in ga objavila v Mladini, Dnevniku in Delu (mogoče pa še kje), ker gre očitno za pomembno zadevo. Z oceno se po svoje strinjam, zato bi jo rada dodatno osvetlila. Res je, da je bila na kratko orisana v pogovoru z dr. Jožetom Možino (v Demokraciji 1. junija), res je tudi, da je Furlanova dosegla objavo popravka na TVS (po Intervjuju s Francijem Kindelhoferjem 28. maja), ampak … Nekaj bistvenih elementov spora ostaja pod pokrovom. V televizijskem pogovoru med Vido Petrovčič in mano je prav na kratko šlo tudi za knjigo, kjer je pod naslovom Skozi gosto noč objavljena korespondenca med dr. Borisom Furlanom in njegovo hčerko Stašo Furlan Seaton; dopisujeta si kaznjenec in njegova v Ameriko izseljena hčerka. Gre za deda in teto Špele Furlan.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Andrej Sekulović, Matevž Tomšič, Aleksander Rant, Zala Tomašič, Štefan Šumah in Janez Remškar.
Berite tednik Demokracija – pravica vedeti več!
