Piše: Peter Jančič (spletnicasopis.eu)
Ob objavi sklepa štirih ustavnih sodnikov, ki so preglasovali odločitev petih ustavnih sodnikov februarja, da zadržijo politične menjave celotnega vodstva RTV Slovenija, dokler ne presodijo ustavnosti političnih menjav, se je Mateju Accettu, Rajku Knezu, Katji Šugman Stubbs in Špelci Mežnar tako mudilo, da niso počakali niti, da bi sodniki, ki so odločitvi nasprotovali, lahko predstavili svoje argumente v ločenem mnenju.
Sodnik Rok Svetlič, ki je glasoval proti sklepu četverice, je ločeno mnenje zdaj napisal in ga, ker je prav, da javnost pozna vse plati medalje, v celoti objavljam. Začne se tako:
»ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNIKA DR. ROKA SVETLIČA K SKLEPU ŠT. U-I-479/22 Z DNE 26. 5. 2023
1) “Nezmožnost” uresničiti svojo ustavno vlogo
Nosilni razlog tega sklepa je teza, da petih glasov za vsebinsko odločitev v tej sestavi sodišča ni mogoče pričakovati. To ne drži. Le tri dni pred glasovanjem o sklepu je ena od inačic kompromisnega osnutka uživala podporo petih, druga celo šestih sodnikov. Na dan glasovanja so bile še vedno na mizi. Toda kljub odsotnosti enega od sodnikov se je oblikovalo stališče, da so vse kompromisne inačice mrtve in da je vsako nadaljnje iskanje vsebinske rešitve brez smisla. Ena od sodnic je z neomajno angažiranostjo zahtevala, da se nemudoma preide h glasovanju o odpravi začasnega zadržanja.
Pred glasovanjem ni bila opravljena razprava niti ni poročevalec predstavil osnutka sklepa, o katerem smo odločali. Izvedlo se je zgolj glasovanje. Zato sem tik pred glasovanjem zahteval, da se v skladu s 64. členom Poslovnika Ustavnega sodišča vloži v zapisnik naslednje besedilo, ki sem ga tudi prebral:
“Ustavni sodnik Rok Svetlič pred glasovanjem opozarjam spoštovane kolegice in kolege, da:
1) Ustavno sodišče nima podlage za tako odločitev niti v Ustavi, ZUstS ali kakem drugem zakonu. Prav tako se ni izoblikovala ustaljena presoja Ustavnega sodišča, ki bi to omogočala. En sam primer pred 28. leti, ob neštetih primerih začasnega zadržanja, ko Ustavno sodišče ni (!) ex offo poseglo v tak sklep, izkazuje nasprotno ustaljeno presojo Ustavnega sodišča: da v sklep o zadržanju ni mogoče poseči.
2) Z umikom začasnega zadržanja pobudnikom, ki jim je ex lege prenehal mandat, Ustavno sodišče onemogoči sodno varstvo, kar je ustavna pravica.
3) Z umikom začasnega zadržanja v tej fazi postopka pobudnikom Ustavno sodišče
krši pravico do izjave, kar je ustavna pravica.
4) Dolžnost sodne veje oblasti je, da nadzira in zameji izvršilno in zakonodajno vejo oblasti.
V Ljubljani, 26. 5. 2023″
Ko je bil sklep izglasovan, ga je Ustavno sodišče sporočilo javnosti nemudoma, kar se zgodi zelo redko. Zaradi tega sočasna objava ločenih mnenj, ki so integralni del sporočila Ustavnega sodišča, ni bila možna. Prav tako je odpadel čas za premislek sodnikov in posledično morebitno revotacijo. Primarna vloga ločenih mnenj je namreč namenjena preostalim sodnikom kot apel, naj še enkrat pretehtajo argumente sodnika, ki je ostal v manjšini.«
V ločenem mnenju Svetlič med drugim posebej opozarja na posledice odločitve štirih sodnikov:
»Pravica pobudnikov do sodnega varstva se izvotli. Mandat je namreč prenehal brez individualne odločbe, v zvezi s katero bi lahko prizadeti uveljavljali pravno varstvo pri rednih sodiščih, prav tako izpodbijana novela Zakona o RTV ne dopušča nobenih pravnih sredstev. Pobudniki niso imeli drugega sodnega varstva kot zgolj varstvo pred Ustavnim sodiščem. S sprejetjem tega sklepa jim je bilo vsako sodno varstvo dokončno odrečeno. Da je to ustavno in konvencijsko nedopustno, ni treba posebej utemeljevati. Posebej poudarjam, da je sodno varstvo v konkretnem primeru izjemnega pomena tudi z vidika ogroženosti demokratične kulture pri nas. Prenehanje mandatov ex lege je institut, ki že po svoji naravi hodi po robu ustavne demokracije. Predstavlja mesto, v katerem se inhibira sistem zavor in ravnovesij, saj parlamentarna večina pri odločitvi deluje hkrati kot presojevalec, normodajalec in izvrševalec.«
Celotno ločeno mnenje Roka Svetliča je takšno:
U-I-479-22-Odklonilno-LM-dr.-Svetlica