Piše: Frančiška Buttolo
Članek strogo prepovedane avtorice pisem bralcev, tudi v desnih medijih. Osovražene tudi v desnih strankah. Slovenci imamo vedno kako Angelo Vode. Je že tako. Pa saj ni pomembno. Vajena sem popolne izključenosti in samote. Prav dobro mi deneta, vsaj dokler me fizično še ne mučijo, če odmislim katastrofalno zdravstvo, s katerim sedanja vlada likvidira starčke in hudo bolne kar po tekočem traku. Pa še huje bo, ker jih bodo kmalu kar evtanazirali. Da bodo zaradi pomanjkanja oskrbe in zdravstvenega varstva manj trpeli. Ampak vse to je malenkost, zdaj ko gre vendar za novo Jugoslavijo! Za ohranitev Titove komunistične slave. To je pomembno. Tito je za Slovenijo vrh svobode in demokracije. Večinoma tudi v desnih strankah. Ljudje na protestih hočejo več denarja, ne pa demokracijo oziroma dvotirni politični sistem v parlamentu. Če bo denar, naj le bo diktatura, še zlasti Titova. Ker jo že dobro poznamo in močno hrepenimo po nji.
Slovenci si želijo nekaj novega, bolj ali manj starega. Slovenski državljani potrebujejo samo še jugonostalgično ljubezen do Tita in “substral” (komunizem). Vsi so siti Janeza Janše, hočejo nekaj novega, pravzaprav starega. Potrebujejo nekaj, kar že dolgo poznajo. Nekaj, česar so vajeni. To pa vsekakor nista niti samostojnost niti demokracija.
Kot smo slišali danes zjutraj (3.5.2023) med poročili na glavnem radiu, se je slovensko novinarstvo nekoliko osvobodilo, tako da je ostala v krempljih fašizma in nacionalizma samo še javna RTS. Vsaj tako je poročal neki visoki uradnik, ki je zvesto navajal poročila vrha slovenskih demokratičnih novinarjev, predvsem vseh tistih, ki so desetletja delali samo za propadlo komunistično jugoslovansko politiko.
Zdaj pa so ti jugonostalgični “kao” slovenski novinarji (vse redkeje slovenskega porekla) že drugo leto v samem vrhu skoraj vseh vladnih in nevladnih teles ali struktur, zaradi česar se je svoboda slovenskih medijev menda nekoliko izboljšala. Žal pa sta ostali še dve konservativni, skrajno nedemokratični osebi na vodilnih mestih javne televizije. Zlasti eden od njiju je velik fašist, namreč tisti, ki je nedemokratično razkril enega zadnjih primerov junaških komunističnih povojnih pobojev prav v “špici” slovenskega novinarstva, v zgledno komunistično in jugonostalgično vodeni ‘Svobodni Titovi agenciji”.
Tovrstno novinarsko razkrivanje modernega titoističnega slovenskega novinarstva res ne sme ostati nekaznovano. Zato so se prizadeti novinarji in medijski strokovnjaki, politik, in tudi nevladni podporniki Titovih komunističnih medijskih vrednot, obrnili na vse mogoče stanovske organizacije, doma in po svetu. Predvsem pa so o tem “objektivno informirali” napredna mednarodna novinarska združenja, ki že za malo denarja, skoraj za par evrov, naredijo veliko sovražne propagande proti nasprotnikom komunistične ali globalistično multikulturne internacionale oziroma nove – Sorosove – kominterne.
In na takšen način slovenska komunistična elita blati samostojno državo Slovenijo in slovenske medije. To počne sedanja komunistična oblast, skoraj popolnoma v rokah balkanskih novinarjev, tako strašno brez sramote, da sploh ne prikriva več, kot je nekaj let po osamosvojitvi (1991), da je na čelu sedanjega slovenskega komunističnega gibanja vodstvo Dolančeve Sorbone in Kučanove podružnice Sorosove glavne banke.
Brez sramu se sedanji slovenski komunisti po vsem svetu hvalijo, da se slovensko gibanje z imenom Svoboda, ki zdaj tako rekoč z vsem, kar mu pride pod roke – za najnižjo ceneno do kraja jugonostalgično prostituira za obnovitev komunizma in ponovne odvisnosti Slovenije od kake nove balkanske zveze. Hvalijo se celo s tem, da so na juriš razstrelili Muzej slovenske osamosvojitve, ker je bila v njem neka slika Janeza Janše v uniformi slovenske vojske. Se več, brez sramu je balkansko jugonostalgični novinarji hvalijo mednarodni javnosti, da so staro orožje podarili siroti Ukrajini, in ga nadomestili z gasilsko opremo, kar s štirimi gasilskimi letali. Neka partizanska Urška (tista, ki prihaja v parlament s pištolo za “štrumpaltelnom”, ker se, ubožica, tiha in plaha, prav nebogljena, tako strašno boji Janeza Janše), da, ta Urška se zadnje čase kot “na kontrat” vozi z edinim slovenskim letalom, ki ni gasilsko, celo na trg po solato. Ker se boji, da bo vlada tudi to komu podarila in namesto njega kupila gasilski top.
Politiki pa se bodo vozili s svojimi osebnimi predsedniškimi letali, če bodo sklenili dovolj donosih izdajalskih kravjih kupčij z vsemi tistimi velesilami, ki bi rade ponovno oživile nekdanjo Titovo Jugoslavijo. Takšne velesile pa so verjetno kar vse tri ali štiri. Torej – “love do krove”. Gospa predsednica in Kučan to še predobro vesta, predsednik vlade, menda zaveden komunistični Primorec, manj pa Slovenec, vsaj tako kaže njegovo sedanje politično delo, pa se dela nevednega in neumnega. Izdajalstvo samostojne Slovenije je pod vlado dr. Goloba najmočnejša gospodarska veja! Tako je to. Drži kot pribito.
Vse to je že dolgo vedela tudi slovenska komunistična medijska elita, ko je prevzela večji del sedanje politično oblasti in z njo vzpostavlja – menda – neodvisne medije in neodvisno novinarstvo. Kako demokratično! Kot da bi vodili državo skoraj sami sodniki, ki bi se mednarodni javnosti pritoževali, da sta v sodstvu še kar dva “janšistična” sodnika, posebne težave pa da imajo zlasti z enim od njiju.
Za božjo voljo, slovenski komunistični medijski delavci, pa saj imamo vendar največjo svetovno “demokratično” partizansko tradicijo slavnih Titovih povojnih pobojev sovražnikov komunistične svobode, enakopravnosti in demokracije! Mar ni v Kočevju in v Hudi jami res prav nič več prostora? Niti za Janšo? Niti za dva medijska delavca? Pa saj vendar skoraj vsako nedeljo na svojih shodih v bližini krajev vaše slovite zmage nad fašizmom, torej v bližini katerega od okoli 700 partizanskih morišč, kjer so vaše še vedno – po osnovni človeški kulturi – nepokopane, nikoli obsojene žrtve komunizma! Saj vendar – na teh vaših spominskih srečanjih in spominih na nepozabne zmage nad sovražnikom – še vedno prisegate, da boste za vsako ceno nadaljevali tradicijo tovrstnega Titovega boja za Jugoslavijo, s tem pa tudi za Slovenijo?
Rešite se vendar, Titovi medijski delavci in hkrati tudi sedanji oblastniki Slovenije, teh dveh televizijskih fašističnih, protidemokratičnih in svobodnemu novinarstvu smrtno nevarnih medijskih delavcev, z njima pa še Janše, saj vam ne bo nihče ničesar očital. Za Svobodo in za Jugoslavijo gre, mar ne? Za komunizem in za obnovitev Jugoslavije, da bo spet mir, kot v Titovih zlatih časih, mar ne? Se posebno zdaj, ko se s temi vašimi sijajnimi načrti strinja tudi ves levi del EU, še bolj pa Rusija in Kitajska.
Obnovite, za božjo voljo, veličastno propagando nekdanjih slovenskih komunističnih in jugoslovanskih medijskih oblastnikov, zlasti pa Tita. Saj imamo v Sloveniji zdaj že več medijskih novinarjev, strokovnjakov in mafijcev izrazito balkanskega porekla in neoporečno jugoslovanskega prepričanja kot kdajkoli pod Titovo diktaturo. “Udarite! Navalite!”
“Navalite”, medijski jugonostalgični delavci, zdaj politiki s samega vrha slovenske koalicije, zavezniki Sorosove kominterne, z največjo stranko v Sloveniji, z jugonostalgično Svobodo! S samo tremi sovražniki Svobode in svobode slovenskih medijev me morete imeti težav. Vsi drugi pa vam že jedo z dlani. Vsi. Vsa Slovenija je na vaši strani. Vsa. Udarite! Jugoslavija je na dometu vase leve pesti. Slovenski državljani potrebujejo samo še jugonostalgično ljubezen do Tita in substral al (komunizem). Vsi so siti Janeza Janše, hočejo nekaj novega, pravzaprav starega. Potrebujejo nekaj, kar že dolgo poznajo. Nekaj, česar so vajeni. To pa vsekakor nista niti samostojnost niti demokracija.
