-3.4 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

V novi številki Demokraciji preberite: Vse hujši kaos v vladi, zaradi padca javne podpore iščejo zasilne rešitve; Slovenija postaja migrantski žep; Kdo financira Pravno mrežo za varstvo demokracije; Intervju: dr. Ivan Štuhec

Piše: G. B.

V novi številki Demokracije pišemo o vse bolj kaotičnem vladanju Golobove vlade, ki ima velike težave z javnim mnenjem. Ankete so namreč zaznale občuten padec podpore vladi ter Gibanju Svoboda, ki je sedaj izenačeno s SDS, čeprav je največja vladajoča stranka prej imela veliko prednost. Zaradi tega so v poslanski skupini Gibanja Svoboda na dan potegnili stari Šabedrov zakon o odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je januarja 2020 padel, že pred njim pa je – tudi zaradi njega – padla Šarčeva vlada. Pišemo tudi o tem, ali bo Slovenija postala migrantski žep, saj sosednje države (Avstrija, Italija) vse bolj varujejo svoje ozemlje in uvajajo mejne kontrole s Slovenijo. Objavljamo tudi intervju s teologom in političnim komentatorjem dr. Ivanom Štuhecem.  

Slovenija se potaplja, o uresničitvi zavez iz koalicijskega dogovora ni ne duha in ne sluha. Za to vladno koalicijo lahko rečemo, da je koalicija blefov. Tako smo zapisali poleti 2019 in to drži tudi danes. Le da je poleti 2019 vlado vodil Marjan Šarec, zdaj je to Robert Golob. Šarec je čez nekaj mesecev vrgel puško v koruzo in odstopil. Bo podobno zdaj storil tudi Golob? Zanj velja, da je »politično klinično že mrtev, vendar pa se tega še ne zaveda«, kot se je v intervjuju za prejšnjo Demokracijo izrazil Franc Kangler. Javnomnenjska podpora največji vladni stranki hitro kopni. Po zadnji javnomnenjski anketi Mediane je Golobovo stranko Gibanje Svoboda prvič po lanskih volitvah prehitela Slovenska demokratska stranka. Rezultati so bili objavljeni v petek, 7. aprila, pri Golobovih pa je zavladala panika. Rezultat te je bil, da je Robert Golob v trenutku sprejel novo odločitev. Dramatično je stopil pred kamere in napovedal »ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja«. Ob njem je stalo še nekaj vladnih predstavnikov, na primer zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan (Gibanje Svoboda), minister za delo Luka Mesec (Levica) in poslanka Meira Hot (SD). Robert Golob pa nobenemu od navedenih v tistem trenutku in tisti paniki ni dovolil govoriti. Vse je opravil sam, na malce kritično vprašanje enega od novinarjev pa se je ponorčeval iz novinarja.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije! 

V tedniku Demokracija še preberite:

Bo Slovenija zaradi Golobove vlade postala migrantski žep? 

Zaradi političnih in zgodovinskih okoliščin so bile množične migracije iz tretjega sveta, ki že več desetletji pestijo zahodnoevropske države, Sloveniji kot tudi Vzhodni Evropi bolj ali manj prihranjene. To se je začelo korenito spreminjati v času »migrantske krize« po letu 2015. Množične migracije, ki preplavljajo Veliko Britanijo, Francijo, Belgijo, Švedsko, Nemčijo, sedaj vse bolj postajajo resen problem tudi za nas, sploh v luči zdajšnje levoliberalne vlade, ki hoče očitno »dohiteti« omenjene države in v Slovenijo uvoziti čim več migrantov. Slovenija je v preteklosti doživljala predvsem migracije iz nekdanje Jugoslavije, danes pa se zdi, da vse večji problem predstavlja priseljevanje Albancev, predvsem s Kosova, ki jim je zdajšnja zunanja ministrica Tanja Fajon pred nekaj leti še kot evropska poslanka obljubila, da bo v  evropskem parlamentu zagovarjala odpravo vizumov za Kosovo. Glede na to, da imamo vlado, v kateri je Fajonova dobila stolček zunanje ministrice, niti ni čudno, da pod Golobovo migrantsko politiko lahko postane naša podalpska domovina migrantski žep. To bo pomenilo, da se bomo poleg težav, ki jih prinašajo migranti s Kosova ali iz Bosne, morali soočati še s problematiko migracij iz Afrike, z Bližnjega vzhoda in iz Azije.

Sladki grehi Golobovih ločitev 

Premier Robert Golob je napovedal novo ločitev, ko je pred ustavnim sodiščem propadel s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, s katero sta zahtevala, da njunega ravnanja ne sme presojati ustavni sodnik Klemen Jaklič, ker ni njun. Izločila bi ga. Sodniki so ju precej vljudno obvestili, da zlorabljata inštitut. Golob ni sprožil dodatne ločitve od svoje soproge Jane Nemec Golob. S to se že ločuje. Na državnih sprejemih ga že spremlja Tina Gaber. Ločuje pa se po novem še od zdravstvenih zavarovalnic, ker naj bi bile dodatno premalo dajale in preveč odirale. Kovale dobičke. Tudi za to ločevanje se lahko zgodi, da bo pristalo pred sodniki, ki niso vsi podrejeni vladi. To lahko zavleče in zaplete dogajanje.

Intervju: dr. Ivan Štuhec 

»Cerkev na Slovenskem se je znašla pod Damoklejevim mečem dveh problemov, finančnega zloma mariborske nadškofije in spolnih škandalov,« je v intervjuju za Demokracijo dejal moralni teolog dr. Ivan Štuhec. »V prvem primeru se je preprosto sprejelo javni linč in linč iz Vatikana, ki nam je odstavil škofe brez dokazane krivde. V primeru spolnih škandalov se ni odreagiralo takoj sistematično in odločno, tudi z vsemi takrat veljavnimi pravnimi sredstvi. Danes imamo žrtve na obeh straneh, na strani zlorabljenih in na strani potencialnih storilcev, ki to niso bili. V slovenski javnosti velja prepričanje, da so duhovniki pedofili. To ni res. Ni vsak spolni prestopek pedofilija. Civilna pobuda Dovolj.je je ob svojem nastopu napovedala desetine primerov. Od tega jih je do danes znanih relativno malo. Hvala Bogu! Da se razumemo, vsak je odveč in obsojanja vreden! Želim pa opozoriti na to, da se je vodstvo Cerkve na Slovenskem pustilo ujeti v omenjeni hipoteki, kar je glas in verodostojnost Cerkve zelo okrnilo.«

Slovenci med slovanskim, germanskim in romanskim svetom 

V četrtek, 13. aprila 2023, je v prostorih Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze na Mestnem trgu v središču Ljubljane potekala okrogla miza z naslovom  Slovenci med slovanskim, germanskim in romanskim svetom v (novem) globalnem razmerju moči. Gostje in sogovorci so bili slovenski pravnik, politolog in diplomat ter nekdanji predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije prof. dr. Ernest Petrič, univerzitetni profesor, diplomat, politik in pisatelj prof. dr. Milan Jazbec, zgodovinar prof. ddr. Igor Grdina in doc. dr. Simon Mallmenval. Moderator pogovora in voditelj okrogle mize je bil publicist doc. dr. Dejan Valentinčič. Pred začetkom pogovora je imel uvodni govor nekdanji predsednik Republike Slovenije in tudi in častni pokrovitelj Slovenskih študij Borut Pahor, okrogla miza pa je potekala v okviru desetega evropskega akademskega foruma Jean Monnet katedre Nove univerze. Pred polno predavalnico se je dogodek začel ob 16.30 in je trajal dobro uro in pol.

Kdo financira protislovensko levičarsko Pravno mrežo za varstvo demokracije? 

Levičarske aktivistke, zbrane v samooklicani Pravni mreži za varstvo demokracije, ovadile Nova24tv.si, Demokracijo in nekaj drugih medijev. Denar zanje ni težava, vodilni štirje proračunski porabniki so prejeli 3,5 milijona evrov. Zbrani v iniciativi Glas ljudstva pa neverjetnih skoraj 138,5 milijona evrov. Samooklicana Pravna mreža za varstvo demokracije je v začetku aprila na družbenih omrežjih zmagovalno sporočila, da so zoper NovaTV24.si, Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot in Nova obzorja, d. o. o., podali naznanilo suma kaznivega dejanja zaradi kršitve tajnosti postopka. Ob tem so navedli drugi odstavek 287. člena Kazenskega zakonika RS, ki pravi: »Kdor objavi osebne podatke mladoletne osebe, ki je udeleženec v sodnem, upravnem ali v kakršnem koli drugem postopku, ali objavi druge informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati njegovo identiteto, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do 3 let.« Navedli so, da so omenjene pravne osebe storile kaznivo dejanje v medijih, ki jih izdajajo, »to so NTA – Nacionalna tiskovna agencija – spletna stran NOVA24TV, Škandal 24 in Demokracija«.

Dr. Štefan Šumah: Kako ustaviti organizacije GONGO  

V eni od mojih prejšnjih kolumn sem izpostavil problematiko delovanja vladno organiziranih in sponzoriranih nevladnih organizacij, t. i. GONGO (Government-sponsored non-governmental organizations), v sodobnem političnem sistemu, kjer je praksa uporabe nevladnih organizacij in »nedržavnih akterjev« kot orodij političnega boja notranjih elit ali zunanjepolitičnega vpliva in s tem pogojeno njihovo financiranje s strani vlade oziroma politike. Položaj organizacij GONGO v političnem sistemu ni povezan le z očitnim ali latentnim angažmajem z lojalnim odnosom do vladajočega režima, ampak delujejo tudi kot instrument državne politike za vzpostavitev institucij civilne družbe ter je s tem hkrati tudi instrument politične reakcije in kolektivni akter družbenih sprememb. To pa vlado stane in ogromno davkoplačevalskega denarja se prelije v te »nevladne organizacije«, saj je njihov status treba vzdrževati, sicer se te, navajene na razkošje in nekontroliran priliv davkoplačevalskega denarja, hitro obrnejo proti njim oziroma se prodajo najboljšemu ponudniku.

V novi številki Demokracije lahko preberete številne kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih prispevali: Metod Berlec, Vinko Gorenak, Stane Granda, Andreja Valič Zver, Matevž Tomšič, Andrej Sekulović in Arian Sajovic. 

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine