Piše: Lucija Kavčič
V Rodiku, vasi na geološki meji med flišnim in kraškim svetom, in njegovem Mitskem parku je tukajšnja nesnovna kulturna dediščina dobila prenovljen dom, razlago in nadgradnjo. Rodiške zgodbe nosijo vsaka svoj delček resnice o kraju in o življenju ljudi. Obiskovalci jo lahko plast za plastjo odkrivajo najprej s pomočjo interaktivne razstave Mitske in druge resničnosti, ki je urejena v zgornjem nadstropju vaškega doma, od tam pa se podajo na eno od dveh sprehajalnih poti Mitskega parka.
V Mitskem parku Rodik so leta 2021 za posebno prezentacijo pripovednega izročila – za obe urejeni poti, ohranjanje nesnovne kulturne dediščine in pripravljeno razstavo – prejeli častno Valvasorjevo priznanje, najvišje priznanje slovenskega muzealstva. Letos bodo oddali tudi prijavne obrazce za vpis v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Rodiške zgodbe in izročilo bodo s tem zavarovani na najvišji državni ravni, hkrati pa je izročilo, kot bomo natančneje prebrali v nadaljevanju, predstavljeno otipljivo in živo ter blizu ljudem in naravi.
Rešeno pred pozabo
»Namen Mitskega parka ni samo, da ljudje uživajo v čudoviti naravi in da slišijo nekaj novih zgodb, pač pa želimo vse obiskovalce tudi izobraževati. Povemo jim, zakaj so te zgodbe nastale, in predvsem, kako so se skozi stoletja spreminjale ter da bi, če ne bi sedaj uredili Mitskega parka v Rodiku, povsem izginile iz spomina, in to kljub temu, da jih imamo v Rodiku zapisane,« pravi Valerija Pučko, vodja Mitskega parka Rodik. Pojasnila je, da je bila osnova zanj delo Jasne Majde Peršolja, domačinke, ki je rodiške zgodbe zbrala in jih zapisala tako, kot so jih pripovedovali njeni stari starši, sosednje in prijatelji, ter jih na tak način tako rekoč v zadnjem hipu rešila pred pozabo. In šele ko je bila knjiga pred okoli 20 leti izdana, je zbudila zanimanje etnologov. Poti rodiških zgodb je nato s pomočjo lokalnega zgodovinarja in drugih sodelavcev začela utirati etnologinja in antropologinja dr. Katja Hrobat Virloget, ki je z drugimi sodelavkami v projektu tudi soavtorica razstave Mitske in druge resničnosti v Mitskem parku Rodik. Rodiške zgodbe se vežejo na natančno določeno mesto v krajini. »Zato smo skozi projekt pripravili dve pohodno-tematski poti, zgornjo Lintverjevo in spodnjo Babino pot, ki skupaj obsegata izbranih dvanajst točk. Točke označujejo kamniti označevalci in kamnite skulpture, ki so umetniško delo Špele Šedivy. Skupaj s sodelavci in študenti Visoke šole za oblikovanje kamna Sežana so kamen oblikovali tako, da že sam pripoveduje zgodbo. Na vsaki točki je izpostavljena ena ali dve zgodbi, lahko pa se nanje veže tudi več zgodb,« je razložila Valerija Pučko.
Pripovedovalski festival
Center z razstavo je za obiskovalce odprt vsak dan. Za obisk se lahko odločite individualno, sprejemajo pa tudi vnaprej napovedane skupine, ki jih najprej popeljejo po interaktivni razstavi, na kateri so rodiške zgodbe predstavljene in razložene z različnih vidikov: o čem pripovedujejo, kako so se prilagajale novim družbenim okoliščinam in se tako skozi stoletja spreminjale. »Opremljeni z znanjem se lahko obiskovalci potem z vodnikom ali sami podajo po izbrani označeni poti. Babino pot pa je čudovito obiskat tudi s kolesom in nekaj jih imamo tudi na izposojo v samem parku,« je še dodala Valerija Pučko. Kot je še poudarila, nimajo točno določene ciljne skupine; obišče jih veliko družin in skupin šolarjev iz osnovnih in srednjih šol, pa tudi študentov in drugih izletnikov; vse več je turistov iz tujine, zlasti iz Nemčije, v zadnjem času pa tudi organiziranih obiskov iz različnih podjetij, ki se udeležijo »team buildingov«. V Mitskem parku organizirajo tudi dogodke: v septembru je to običajno Noč raziskovalcev, ko med drugim gostijo svetovno znane pripovedovalce zgodb. Pred dvema letoma je dogodek vodila Giovanna Conforto iz Italije. Naslednji konec tedna, drugega aprila, pa bo v Mitskem parku potekal Pripovedovalski festival, na katerem bodo rodiške zgodbe pripovedovali igralec Janez Škof, Jasna Majda Peršolja in Valerija Pučko. Znanstveno interpretacijo pa bo podala Katja Hrobat Virloget.
Pred obiskom
Programe, ki jih pripravljajo za obiskovalce, prilagodijo njihovi starosti in interesom: doživeto pripovedovanje zgodb za otroke, za odrasle pa imajo pripravljeno znanstveno poglobljeno razlago omenjenih zgodb, ki se navezujejo na zgodovino, mikroklimo in geologijo Rodika. Tako je na vrhu hriba Ajdovščina, ki ga zgodba opisuje kot domovanje velikanov Ajdov, najlepše ohranjeno arheološko najdišče, ki je datirano 800 let pr. Kr., Cikova jama je povezana z zgodbo o pastirčku, ki je padel v to tukaj najglobljo jamo – brezno, ki je v tudi resnici, kot so potrdili jamarji, od vseh treh tukajšnjih brezen – Cikove, Fukove in Globoke jame – najgloblje. Podobno je z zgodbo o Lintverju, veliki zeleni kači z rdečo petelinjo rožo na glavi, ki živi v jezercu na vrhu hriba Čuk, ki je do vrha poln vode. In v resnici, kot so to potrdili geologi, se v flišnih plasteh hriba vedno zadržuje voda. Lintver po izročilu povzroča temne oblake in nevihte točno nad Rodikom, vremenoslovci pa so pojasnili, da se prav nad vasjo srečujejo zračne mase različnih temperatur in ustvarjajo nevihtne pojave. S kakšnimi zgodbami pa so povezane točke Kobilja glava, Njivice, Pod lisičino in druge? Verjamem, da vam radovednost ne bo dala miru …
