Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Uresničujejo se napovedi, ki so jih analitiki postavljali po začetku ruske invazije na Ukrajino: Ruska federacija postaja vazalna država Ljudske republike Kitajske. Dve avtoritarni državi, ki se sicer strinjata v tem, kako je treba zatirati ljudi, vendar je ena v veliko močnejšem ekonomskem položaju, druga pa povsem odvisna od prve. Nedavni obisk predsednika Xija v Rusiji je ta vtis le še zacementiral.
Obisk kitajskega voditelja Xi Jinpinga v Rusiji ta teden je uradno namenjen krepitvi vezi s partnerjem, ki je vse bolj odvisen od Pekinga. Rusija potrebuje Kitajsko, saj ta kupuje njen zemeljski plin in nafto ter umetno ohranja rusko gospodarstvo pri življenju kljub zahodnim sankcijam. Moskva se trudi, da bi vpliv Xija na Vladimirja Putina ostaja omejen, saj si Moskva prizadeva doseči svoje lastne cilje v Ukrajini in drugod.
Odkar je Putin lani napadel svojo manjšo sosedo, se je njegova vlada potrudila, da bi poudarila podporo Pekinga Moskvi in skupni interes obeh držav v boju proti liberalnemu svetovnemu redu, ki ga vodijo ZDA. Septembra je na primer Kremelj objavil videoposnetek takratnega vodje kitajskega zakonodajnega telesa Li Zhanshuja, ki je svojemu ruskemu kolegu zagotavljal “razumevanje in polno podporo” Pekinga glede ukrajinskega vprašanja, kar je imenoval “odločen odziv Rusije”.
Če bi Kitajska vedela, da bodo pripombe javno objavljene, bi uradnik uporabil zmernejši jezik, menijo ljudje blizu virov v Pekingu. Novembra je novi ruski veleposlanik na Kitajskem prav tako povzročil začudenje, ko je novinarjem izdal, da namerava Xi obiskati Moskvo, preden se je kitajski voditelj za to dejansko odločil.
Putin v Mariupolj kot simbol kitajske podpore
Xi se je kljub temu odločil, da bo obisk opravil, s čimer je obeležil svoje 40. osebno srečanje s Putinom. Ta tedenski vrh poudarja nadaljnji pomen kitajskega partnerstva z Rusijo, čeprav tvega nadaljnje zaostrovanje odnosov Pekinga z ZDA, njegovim največjim trgovinskim partnerjem. V soboto, tik preden je g. Xi nameraval začeti z državniškim obiskom v Rusiji, je Putin opravil svoje prvo potovanje v okupirano ukrajinsko pristaniško mesto Mariupolj po ruski invaziji v še enem očitnem poskusu sporočanja, da ima podporo Pekinga.
Ruski predsednik Vladimir Putin je obiskal okupirano ukrajinsko pristaniško mesto Mariupolj, so v nedeljo poročale ruske državne tiskovne agencije. To je Putinovo prvo znano potovanje na ozemlje, ki ga je zavzela Rusija od njene invazije na Ukrajino lani. Odnosi med Pekingom in Washingtonom so pahnili v spiralo sovražnosti, odkar so ZDA 4. februarja sestrelile domnevno kitajski vohunski balon, potem ko je preletel ameriški zračni prostor. Odkritje balona je povzročilo, da je državni sekretar Antony Blinken odpovedal načrtovano potovanje na Kitajsko – potovanje, ki je bilo namenjeno ustvarjanju priložnosti, da velesili obnovita odnose.
Kitajski predsednik Xi Jinping (Foto: epa)
Peking želi postati velesila
Predsednik Joe Biden je dejal, da bo o incidentu z balonom govoril z Xijem. Toda doslej Peking ni pokazal zanimanja za sodelovanje. Kitajski uradniki zasebno pravijo, da bi obisk Xija v Rusiji lahko zapletel vsa prizadevanja za prestavitev potovanja gospoda Blinkna v Peking. Državniški obisk Xija v Rusiji bo “vdahnil nov zagon razvoju dvostranskih odnosov,” je v petek dejal Wang, tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva.
Peking je prav tako nakazal ambicijo, da bi pomagal pri pogovorih o prekinitvi ognja v ukrajinski krizi, ki je veliko težji izziv za Peking – in še bolj zapleten zaradi prihodnjega potovanja Xija v Moskvo in njegove odločenosti, da obdrži Putina kot strateškega partnerja. V petek je Bela hiša izrazila zaskrbljenost zaradi poglabljanja vezi Kitajske z Rusijo, zaradi česar je John Kirby, tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost, dejal, da morebitni poziv Pekinga k prekinitvi ognja v ukrajinski vojni predstavlja enostranski predlog v korist Rusiji.
Da bi okrepil podobo Kitajske kot potencialnega poštenega posrednika, ki se zanima za mir, se pričakuje, da se bo gospod Xi prvič po začetku ruske invazije pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim verjetno po njegovem potovanju v Moskvo, poroča The Wall Street Journal.
Analitiki pa so si enotni, da je “prijateljski” odnos med Xijem in Putinom le predstava za javnost, v resnici pa Kitajska Rusijo s pridom izkorišča kot svojo marioneto. Indici, da je res tako, redko pridejo v javnost (tako kot vse, kar se dogaja na kitajskem dvoru komunistične “kraljevine”). En tak indic je bil, ko Xi Putinu prvič, odkar je na oblasti, ni voščil za rojstni dan. Še močnejši indic je bil, ko so kitajske državne banke dobile navodilo, da ne poslujejo z ruskimi poslovnimi subjekti, da ne bi postale tarča mednarodnih sankcij. Treba je vendarle vedeti, da je pod površjem kitajske mogočnosti ta ogromna država povsem odvisna od ZDA – tako iz vidika agrarnega uvoza kot visoke tehnologije. Kitajska brez gospodarskega partnerstva z ZDA je Severna Koreja.
Kitajci Rusom med vrsticami nakazali, da igro zdaj vodijo oni
Pred kratkim pa se je zgodil še en tak indic, ki nakazuje, da se v zakulisju kitajsko-ruskih odnosov dogaja nekaj zelo zgovornega. “Kitajsko ministrstvo za naravne vire je pravkar izdalo nove predpise o vsebini zemljevidov, ki zahtevajo dodajanje starih kitajskih imen trenutnim zemljepisnim imenom, ki se izgovarjajo v Rusiji, osmih krajev vzdolž rusko-kitajske meje,” je februarja poročal Radio France International v kitajščini.
Gre za osem ruskih krajevnih imen, ki vključuje šest mest vključno z Vladivostokom in Habarovskom, en otok in eno goro. To je vodilo Akia Yabana, vodjo tajpejske podružnice japonskega časopisa Sankei Shimbun, ki se je pošalil: “Ali boste povrnili izgubljeno zemljo?” Pojasnjuje, da se “v skladu z novo direktivo Pekinga Vladivostok znova imenuje Haishenwai (kar pomeni zaliv morskih kumar), medtem ko se otok Sahalin imenuje Kuyedao. Pogorje Stanovoy se v kitajščini spet imenuje Zunanje pogorje Xing’an”.
“Kitajska je zaradi ruske invazije izgubila velika ozemlja v svoji severni regiji,” pojasnjuje Asia Times, zdaj pa je Peking odredil vrnitev k uporabi kitajskih imen zanje. Opozarja tudi, da je kljub temu, da Peking navidezno želi okrepiti svoje vezi z Rusijo, dovolil kitajskim kolumnistom, da občasno objavljajo članke o ogromnih ozemljih, ki so jih izgubili, s čimer je pravzaprav spomnil “Kitajce na njihovo željo po povrnitvi izgubljenega ozemlje.”
Po poročanju RFI je 22. februarja vodja japonske podružnice “Sankei Shimbun” v Tajpeju Akio Yaita odkrito zapisal v svoji objavi na Facebooku: “Pogosta taktika Kitajske je, da izkoristijo, ko so drugi v težavah, in s tem pridobijo majhno prednost. Če bo Rusija tokrat res propadla, bo verjetno Xi Jinping z zamahom roke ukazal ‘nemudoma povrniti naša izgubljena ozemlja’. To je tako imenovana taktika ‘izkoriščanja šibkosti nekoga drugega, da bi ga ubili’.
RFI je tudi opozoril, da je bil Wang Yi, član kitajskega politbiroja, pristojen za zunanje zadeve, ta teden v Moskvi in dejal, da je “prijateljstvo med Rusijo in Kitajsko trdno kot skala”. Francosko-kitajska služba je komentirala: “Toda kot ve vsak, ki je študiral zgodovino, je zgodovina rusko-kitajskih odnosov knjiga lažnih prevar.”
V kontrolirani kitajski medijski in akademski krajini se nič ne zgodi po naključju. Vse, kar se pojavi v medijih, je vnaprej odobreno s strani najvišjih krogov partijske cenzure in se lahko bere kot uradno sporočilo predsednika Xija drugim voditeljem. Tudi s to navidez trivialno spremembo zemljepisnih imen je podobno. Kitajci Rusom med vrsticami sporočajo, da Ruska federacija nima več v rokah svoje usode, ampak bodo o njeni usodi odločali drugi – predvsem Kitajska.
