1.6 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Zakaj danes sploh obeležujemo “Gregorjevo”?

Piše: C. R.

Po sedanjem bogoslužnem koledarju god sv. Gregorja Velikega (oz. papeža Gregorja I.) praznujemo 3. septembra. Nekdaj pa smo ga praznovali 12. marca, od tedaj je ta dan ostal v ljudskem spominu kot “Gregorjevo”, ki ga nekateri postavljajo kot alternativo “globalističnemu” dnevu zaljubljencev (Sv. Valentin, 14. februarja). 

Vendar pa ima ta šega, povezana s sv. Gregorjem kot “znanilcem pomladi”, korenine v predkrščanski dobi, ko je pri ljudeh uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi, saj se je po starem koledarju praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši. Takrat naj bi čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, prenehali delati ob umetni svetlobi. Po ljudskem izročilu se na ta dan ‘ptički ženijo’, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci.

Znanilci pomladi iz poganskih časov

Po starem julijanskem koledarju je bil god sv. Gregorja celo na prvi pomladanski dan. Julijanskega je nadomestil gregorijanski koledar (imenovan po papežu Gregorju XIII. in ne po Gregorju Velikem, op. ur.), ki je začel v avstrijskem cesarstvu veljati leta 1584. Gregor Veliki je sicer umrl 12. marca 604, Cerkev pa se njegovega godu spominja sedaj 3. septembra, ob obletnici njegove izvolitve za papeža. V Sloveniji mu je posvečeno sedem cerkva, po njem ima tudi ime kraj blizu Ribnice. 

Šega spuščanja luči po vodi pa izhaja iz predkrščanskega obdobja, ko so na ali v vodo dali ogenj. Ogenj je bil Perunov atribut, prav tako les in smola. Voda je bila Velesova, njegove so tudi korenine. Z obredom, pri katerem so ljudje ogenj, ki so ga obvladovali, dali v vodo ob prehodu iz starega v novo leto v svetu, vzpostavili nov red in s tem dejanjem – po verovanju – naravi dali moč novega rojevanja. Šego so poznali marsikje v Evropi in širše v svetu, v več krajih na Bavarskem, v Švici, na vzhodu Francije, na Češkem, v Makedoniji in drugje. Opredeljevali so jo kot šego, ki je sodila v pomladni čas, zaznamovale pa so jo sveče, smola, slama, trske in drugo, kar so ljudje na deskah spustili po vodi.

Več preberite TUKAJ

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine