Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je namreč konec decembra zoper osem fizičnih oseb in deset pravnih oseb z območja Policijske uprave Ljubljana podal kazensko ovadbo zaradi suma, da so storile skupno 16 kaznivih dejanj. Fizične osebe so med drugim osumljene zlorabe položaja in pranja denarja, domnevno protipravno pridobljena korist znaša 1,6 milijona evrov. Neuradno je vpleten tudi Damijan Janković, starejši od sinov Zorana Jankovića. Že decembra 2021 so namreč kriminalisti opravili hišno preiskavo tudi pri Jankovićevih.
Fizične osebe so utemeljeno osumljene, da so v imenu in za račun pravnih oseb storile skupno 16 kaznivih dejanj, in sicer:
- enajst kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1),
- tri kazniva dejanja pranja denarja po 245. členu KZ-1,
- kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po 253. členu KZ-1 in
- kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1.
Preiskovalci so v predkazenskem postopku ugotovili, da so bile zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti storjene v letu 2017 s prenosom 1,6 milijona evrov iz oškodovane gospodarske družbe z območja Policijske uprave Ljubljane, ki izvirajo od prodaje osnovnega sredstva te družbe, najprej na novoustanovljeno hčerinsko družbo ter v nadaljevanju na druge fizične in pravne osebe. Denarna sredstva od prodaje osnovnega sredstva tako niso postala del stečajnega postopka, ki je grozil družbam, lastnicam poslovnega deleža oškodovane gospodarske družbe. S tem je novoustanovljena gospodarska družba pridobila 1,6 milijona evrov premoženjske koristi.
Protipravno pridobljena denarna sredstva v znesku 1,6 milijona evrov so bila v nadaljevanju uporabljena pri gospodarski dejavnosti, z več transakcijami nakazana na obvladovane gospodarske subjekte in tudi na transakcijske račune fizičnih oseb za njihovo lastno potrošnjo, s čimer so bila storjena kazniva dejanja pranja denarja. S pranjem so zakrili oziroma poskusili zakriti izvor teh denarnih sredstev, pri tem so za izvedbo nakazil uporabljali tudi ponarejene račune, s čimer je bilo storjeno kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Kaznivo dejanje overitve lažne vsebine se nanaša na primer odkupovanja posameznih terjatev upnikov do obvladovanih gospodarskih družb, ki so bile v postopku poenostavljene prisilne poravnave, z namenom, da se omogoči oblikovanje določene kvote upnikov, katerih skupni znesek terjatev je zakonsko določen za uspešno izglasovanje in potrditev poenostavljene prisilne poravnave. Z uporabo lažnih listin so bile poenostavljene prisilne poravnave nad obvladovanimi družbami tudi uspešno potrjene in tem družbam odpisani večmilijonski dolgovi.
Za navedena kazniva dejanja je predpisana najvišja možna kazen zapora od enega do osmih let.
